Banke januarja z dobičkom in s še več vlogami gospodinjstev

Januarski dobiček slovenskih bank pred obdavčitvijo je zaradi višjega dohodka in ponovnega neto sproščanja oslabitev in rezervacij dosegel skoraj 26 milijonov evrov in je za petino presegel lanskega v istem mesecu. Kapitalska ustreznost bančnega sistema je tako ostala solidna kljub rahlemu znižanju v zadnjem četrtletju lanskega leta, bančni sistem pa je ohranil visoko likvidnost, ugotavlja Banka Slovenije v mesečni informaciji o poslovanju bank.

Banke so tudi januarja okrepile kreditiranje gospodarstva in prebivalstva, tokrat zlasti zaradi povečanja posojil podjetjem. Povečevala so tudi stanovanjska posojila, medletno zaostajanje potrošniških posojil pa ob solidnemu obsegu novih poslov ostaja predvsem posledica odplačil posojil iz preteklih let, še poudarjajo v BS.

Ob januarskem znižanju vlog nebančnega sektorja za 188 milijonov evrov se je njihova medletna rast upočasnila na 6,7 odstotka. Predvsem so zanihale navzdol vloge nefinančnih družb (podjetij), saj se je po izrazitem decembrskem povečanju januarja njihov obseg ponovno močno zmanjšal, in sicer za dobre pol milijarde evrov. Kljub temu ostaja medletna rast vlog nefinančnih družb z 8,9 odstotka višja od rasti vlog gospodinjstev.

Prirast vlog gospodinjstev pa je bil sicer januarja sezonsko visok (292 milijonov evrov), vendar ni presegel izrazitega prirasta vlog januarja 2021 (426 milijonov evrov), ko so na varčevanje še močno vplivali ukrepi, povezani s pandemijo. Skupaj imamo prebivalci Slovenije na bankah že za 24,2 milijarde evrov vlog, podjetja pa nekaj manj kot 8,5 milijarde.

Dva pomembna dogodka za bančni sistem

Bančno okolje sta sicer v zadnjem času zaznamovali dve pomembni zadevi. S hitro in uspešno razrešitvijo težav Sberbank banke v Sloveniji, ki je morala po ruski vojaški agresiji začasno prekiniti svoje poslovanje, so vloge nebančnega sektorja – kot glavni vir financiranja bančnega sistema – ostale stabilne, vsem komitentom Sberbank pa je bilo od 2. marca ponovno omogočeno nemoteno poslovanje in razpolaganje s sredstvi.

Ustavno sodišče je 10. marca soglasno odločilo, da do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, s pojasnilom, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega zakona povzročilo več težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic.