Banka Slovenije zvišala gospodarsko napoved za prihodnja tri leta

Ljubljana – Banka Slovenije pričakuje, da se bodo ugodne gospodarske razmere v Sloveniji nadaljevale. V svojem junijskem pregledu je tako zvišala napovedi gospodarske rasti in domala vseh drugih gospodarskih agregatov do leta 2020. Letos naj bi denimo BDP zrasel za 4,6 odstotka, prihodnje leto za 3,9 in leta 2020 za 3,4 odstotka, več kot v EU oziroma območju evra.

Posebej spodbudno je, je ob predstavitvi junijske napovedi makroekonomskih gibanj poudaril guverner BS Primož Dolenc, da bo gospodarska rast široko podprta, saj bo temeljila predvsem na domači potrošnji in investicijah. Njena dinamika se bo umirila, saj bo imel dosedanji glavni impulz, izvoz, manjši pospešek. Rast uvoza bo hitrejša od rasti izvoza.



Pospešek bo omogočala okrepljena potrošnja gospodinjstev, motivirana z rastjo plač in zaposlenosti. Razmahnile se bodo predvsem zasebne investicije v stanovanjsko gradnjo, v prihodnjem letu pa tudi investicije države, ki bo začela črpati evropska sredstva in graditi infrastrukturne objekte.

Brezposelnost na 4,5 odstotka

Brezposelnost naj bi do leta 2020 upadla na nizkih 4,5 odstotka, torej na raven, ko primerne delovne sile praktično ni več na voljo, saj so zaposleni že tudi tisti, ki so bili prej nezaposljivi. Rast zaposlenosti se bo zmanjševala, manko delovne sile pa bo v veliki meri pokrit s tujci (v 80 odstotkih), in sicer v glavnem iz držav zunaj EU. Realne plače bodo rasle, vendar njihova rast ne bo presegala rasti produktivnosti, ampak naj bi za njo rahlo zaostajala, zato konkurenčnost gospodarstva po napovedih BS ne bo trpela.

Inflacija bo v Sloveniji ugodnejša kot v EU. Že zdaj smo dosegli ciljna dva odstotka, srednjeročno se bo zvišala na 2,3 odstotka. V območju evra bo po napovedih 1,7-odstotna. Tudi inflacijo bodo, podobno kot rast BDP, ukrojili domači dejavniki.

Negativna tveganja so večja

Na drugi strani tehtnice so negativna tveganja za uresničitev centralnobančnih napovedi, in tudi ta so precej večja kot decembra. Izhajajo predvsem iz nepredvidljivega mednarodnega okolja: protekcionizem, geopolitično tveganje, cene nafte. V BS so ovrednotili njihov potencialni vpliv, a ta ne presega poldrugega odstotka. Res pa je, je dodal Dolenc, da bi utegnil biti bolj boleč njihov posredni učinek (negotovost v mednarodnem okolju), ki ga ni moč izmeriti. Tveganja iz domačega okolja so večinoma pozitivna (večja rast investicij, osebne potrošnje, plač).

Iz novega poročila o finančni stabilnosti pa izhaja, da je tveganost v bančnem sektorju razmeroma nizka, bančni sistem je bolj robusten kot ob zadnji finančni krizi in manj izpostavljen gradbenemu sektorju. Dobičkonosnost bank je za zdaj solidna, ob še naprej nizkih obrestnih merah pa ostaja najpomembnejše dohodkovno tveganje. Banke zato agresivno ponujajo potrošniška posojila (podaljšujejo ročnosti in zvišujejo zneske). BS opozarja, da ne smejo zniževati kreditnih standardov. Kreditno tveganje se zmanjšuje, likvidnost je dobra.