Aleš Hauc obsojen žaljive obdolžitve

Okrožno sodišče v Murski Soboti je nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca spoznalo za krivega žaljive obdolžitve Vesne Rožanc, nekdanje pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja v NKBM. Sodišče mu je dosodilo enotno pogojno kazen pet mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.

Vesna Rožanc je leta 2017 v medijih, tudi v Delu, upravo pod vodstvom Aleša Hauca obtožila, da ni ukrepala glede njenih poročil o pranju denarja v NKBM in da enega poročila kljub zahtevi ni predložila Banki Slovenije. Aleš Hauc se je v Delu odzval v Pismih bralcev in na portalu Siol z zahtevkom za objavo popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev. V teh objavah je zapisal vsebino, ki lahko škoduje njeni časti ali dobremu imenu, je zapisalo sodišče.

Sodni spor je, kot kaže, pomemben tudi v luči razčiščevanja zgodbe, kako je NKBM urejala področje pranja denarja. Po besedah Simone Preininger, odvetnice Vesne Rožanc, je sodnik dejal, da je dokazni postopek pokazal, da je bil Hauc seznanjen s poročilom pooblaščenke za zadnji kvartal 2013 in prvi kvartal 2014. V pismu, ki je bilo objavljeno, je trdil, da se ne spomni, ali je obstajalo, in da je informacija o domnevnem pranju denarja v novogoriški podružnici zanj bila novost, ko je bil v zvezi s tem zaslišan na preiskovalni komisiji v državnem zboru. Iz zapisnika tretje seje kolegija uprave z dne 12. februarja 2013, ki jo je vodil Aleš Hauc – ta zapisnik je bil v dokazne namene prebran v predmetnem kazenskem postopku proti g. Haucu –, je razvidno, da je gospa Rožanc izpostavila, da bo morala komerciala od strank pridobivati izjave o izvoru sredstev nad 50.000 evrov. Vendar je bilo takrat odločeno, da dokler Banka Slovenije tega ne bo z odredbo predpisala, tega v NKBM ne bodo izvajali, ker takšne izjave škodijo komercialnim aktivnostim banke, je povzela Simona Preininger.

Aleš Hauc je dejal, da ne komentira, ker gre za zasebno tožbo.