Kako skladi zasebnega kapitala podirajo slovensko-hrvaško mejo

V začetku poletja je slovenski sklad zasebnega kapitala Alfi PE prodal dve svoji hrvaški naložbi. Podjetje Elektronički računi norveški IT-multinacionalki Visma, družbo Diverto, ki se ukvarja s kibernetsko varnostjo, pa francoskemu ponudniku satelitskih komunikacij Marlink. Razkrivamo, kako skladi zasebnega kapitala podirajo slovensko-hrvaško mejo in kaj se Slovenija lahko nauči od Hrvaške.

Največji evropski trgi alternativnih investicijskih skladov so v Veliki Britaniji, Franciji, regiji DACH (Nemčija, Avstrija in Švica), Skandinaviji in Beneluksu, medtem ko je v naši regiji ta trg bolj v zgodnji fazi razvoja, a kljub temu postaja vse bolj zanimiv za vlagatelje. »To sicer ni nenavadno, saj se razvoj alternativnih investicijskih skladov praviloma močno pospeši, ko države dosežejo določeno raven ekonomskega razvoja. Najbolj razvite evropske države imajo tako nesorazmerno bolj razvite panoge alternativnih investicijskih skladov, zato je delež sredstev v njih na prebivalca in enoto BDP tam mnogo višji,« pojasnjuje direktor družbe Alfi FOF Luka Repanšek. Severnoevropske države so v zadnjih desetih letih v primerjavi s srednjo in jugovzhodno Evropo pritegnile za kar štirikrat več naložb zasebnega kapitala, čeprav imajo skupni nominalni BDP nekoliko nižji in za četrtino manj prebivalcev.

Zelo donosne zgodbe so v Sloveniji doslej spisali tuji skladi zasebnega kapitala, denimo ameriški Apollo, ki je po nakupu Nove KBM konsolidiral bančni sistem in bančno skupino naposled prodal madžarski OTP, ter skladi, kot so Innova, ARX, MidEuropa, KJK Capital in drugi. Koristi od teh naložb so tako imeli tuji vlagatelji.

Skladi delujejo tudi regijsko, s pogledom tako v Slovenijo kot na Hrvaško. Poljski Enterprise Investors se širi v obeh državah. Pri nas je lastnik Intersporta, s katerim se širi po regiji, na Hrvaškem pa pekarskega podjetja Pan-pek in trgovske družbe Studenac, ki je vstopila tudi na slovenski trg in ima tu velike načrte. Investicijski sklad Invera Equity Partners s sedežem na Nizozemskem pa je letos vložil dobrih devet milijonov evrov v hrvaško podjetje Entrio tehnologije. To na Hrvaškem, v Sloveniji in BiH upravlja platformo za prodajo in nakup vstopnic Entrio.

Slovenski skladi z načrti na Hrvaškem

Vse bolj se razvijajo tudi slovenski alternativni skladi. Po Repanškovih besedah se je razred alternativnih naložb v Sloveniji že toliko uveljavil in postal prepoznaven, da za upravljavce z dobrimi izkušnjami in preteklimi rezultati zbiranje novih sredstev vlagateljev ni velik problem. Ključno je imeti dobre projekte, dobre naložbe, ki jih lahko ponudiš vlagateljem.
Slovenski alternativni investicijski skladi imajo velike načrte tudi v regiji. Največja je že omenjena skupina Alfi Skladi, ki upravlja več kot pol milijarde evrov sredstev. Alfijevi skladi vlagajo tako v slovenska kot hrvaška podjetja, prav tako pridobivajo vlagatelje iz obeh držav.

Vlaganje v regiji med drugim načrtujejo skladi Advance Capital Partners. »Sklad Advance Capital Partners SIS bo investiral predvsem v IT, energetske rešitve, mobilnost oziroma logistiko, e-trgovino, zdravstvo in panogo industrijske tehnologije, odprti pa smo tudi za druge priložnosti, ki se bodo pojavile na trgu. Skupno želimo izpeljati do 12 prevzemov podjetij v regiji Adria, ki kažejo visok potencial za nadaljnjo rast, iščemo predvsem naložbe v razponu med 10 in 30 milijonov evrov,« je povedal Aleš Škerlak, predsednik uprave Advance Capital Partners.

Omenjeni sklad je v prvih mesecih delovanja izpeljal tri prevzeme. Postal je večinski lastnik največjega hrvaškega proizvajalca solarnih panelov in ponudnikov integriranih sistemskih rešitev na področju fotovoltaike Solvis. »Hrvaška družba, ki je doslej postavila že več kot 350 sončnih elektrarn, ima trenutno v lastnem razvojnem portfelju za skoraj 300 megavatov projektov, v prihodnjih treh letih pa načrtuje razvoj in izgradnjo najmanj 17 velikih sončnih elektrarn,« je povedal član uprave Advance Capital Partners Matej Runjak. V lasti Advance Capital Partners SIS je tudi večinski delež družbe za digitalizacijo poslovanja v Sloveniji Margis in delež A2U, največjega slovenskega trgovca, specializiranega za kolesarstvo in e-kolesa. »Z načrtovanim odprtjem novih poslovalnic v večjih slovenskih mestih in prodorom v regiji Adria želi A2U postati vodilni regijski ponudnik koles, e-koles in kolesarske opreme z letnimi prihodki več kot 50 milijonov evrov,« je povedal Runjak.

Med bolj zrelim in bolj dinamičnim trgom

Na vprašanje, kakšne so razlike med slovenskim in hrvaškim trgom, ki jih kot upravljavec sklada in prevzemnik podjetij opaža, je Repanšek odgovoril, da oba ponujata edinstvene priložnosti, zato se prilagajajo specifičnim potrebam in značilnostim vsakega okolja: »V Sloveniji opažamo bolj zrel in konsolidiran trg, kjer podjetja stremijo k stabilnosti in dolgoročni rasti. Pogosto iščejo partnerje, ki jim lahko ponudijo strokovno znanje in kapitalsko podporo za internacionalizacijo ter povečanje konkurenčnosti. Hrvaški trg je malo bolj dinamičen in prinaša več priložnosti za rast, zlasti v sektorjih z visokim potencialom. Ugodnejši pogoji za prevzeme in združitve, kot so nižji stroški dela in večja pripravljenost podjetnikov za sodelovanje s tujimi vlagatelji, so dodatna prednost pri vstopu na ta trg.«

Z vidika ekonomskega razvoja Repanšek pričakuje pospešitev rasti segmenta alternativnih investicijskih skladov v naši regiji. Večjo rast v Alfiju pričakujejo pri obnovljivih virih energije zaradi vlaganj v večje projekte sončnih in vetrnih elektrarn. Rast se obeta tudi v naložbenih strategijah, ki v regiji še niso prisotne, denimo pri skladu skladov. Druge naložbene strategije, kot so skladi zasebnega kapitala, skladi podjetniških posojil, nepremičninski skladi, pa so že uveljavljene in prepoznavne. »Predvsem bo v prihodnje več transakcij lokalnih oziroma regionalnih skladov, kot jih je bilo v preteklosti, ko so v tovrstnih naložbah pri nas sredstva svojih vlagateljev plemenitili predvsem tuji skladi. Pomembno je poudariti, da lokalni skladi povečini vlagajo v širši domači regiji, kar pomeni, da se sredstva vlagateljev vlagajo na domačem trgu – podpirajo se investicije lokalnih podjetij, razvoj projektov obnovljivih virov energije v regiji Jugovzhodne Evrope in podobno.«

Kdo pa so vlagatelji? »Med vlagatelji v sklade Alfi prevladujejo zasebniki. V nekatere sklade, denimo sklad podjetniških posojil Alfi PD in sklad obnovljivih virov energije Alfi Renewables, smo pritegnili tudi več institucionalnih vlagateljev. Evropski investicijski sklad je ključni vlagatelj v treh skladih (Alfi PE, Alfi PE Growth in Alfi PD) in verjamemo, da bomo z novimi skladi zanj zanimivi tudi v prihodnje,« odgovarja Repanšek, ki slovenskim in hrvaškim vlagateljem napoveduje nov globalni sklad skladov.
Pomembni institucionalni vlagatelji v Sloveniji so zavarovalnice, naložb v zasebne sklade pa se spet lotevajo tudi banke. »Slednje je bilo po veliki finančni krizi nekaj časa tabu, ker so se banke običajno umikale iz tovrstnih naložb. Tu je še velik potencial. Ne nazadnje na nekaterih drugih srednjeevropskih trgih vidimo, da igrajo banke pomembno vlogo vlagateljev v zasebne sklade,« pove Repanšek. Med fizičnimi osebami vlagajo običajno posamezniki, denimo podjetniki in športniki, ki so ustvarili prihranke, finančno premoženje, ki ga lahko naložijo za daljše obdobje, torej v naložbe, ki dajo rezultat v obdobju tudi do deset let. »Seveda v pričakovanju privlačne donosnosti, ki bo odtehtala, da si nekaj časa brez tega denarja. Za nekoga, ki varčuje za pokojnino ali morda potomce, je to lahko zelo zanimiva možnost,« še pravi sogovornik.

Kaj se Slovenija lahko nauči od Hrvaške

Pomembna ločnica med slovenskim in hrvaškim kapitalskim trgom je v razvitosti pokojninskih skladov, ki vlagajo v alternativne sklade. »Pri povpraševanju po naložbah v alternativne investicijske sklade se slovenski trg sooča s precejšnjimi strukturnimi pomanjkljivostmi. Na razvitih kapitalskih trgih so praviloma institucionalni investitorji, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice, največji vlagatelji v alternativne investicijske sklade zaradi velikega obsega zbranih sredstev in izrazito dolgoročnega naložbenega horizonta. Te dopolnjujejo državni premoženjski skladi, tako imenovani 'sovereign wealth funds', v državah s presežnim premoženjem oziroma dohodki iz naravnih virov,« je povedal Repanšek.

Tudi na Hrvaškem je trg pokojninskih skladov zelo razvit, zato je ta država zanimiva za slovenske upravljavce alternativnih skladov. »Na Hrvaškem je reforma pokojninskih skladov uspela pred več kot dvema desetletjema in v tem času so pokojninski skladi zbrali znatna sredstva, to je približno 20 milijard konec leta 2023. Zato so zelo močan vir sredstev za sklade zasebnega kapitala, kot so naši. Poleg tega, da so skladi na Hrvaškem tako veliki, so sprejeli tudi dokaj smelo naložbeno politiko, saj lahko v sklade, kot so skladi Alfi, investirajo do deset odstotkov sredstev. Potencial, iz katerega lahko namenijo sredstva v zasebne sklade, je v primerjavi s slovenskim segmentom pokojninskih skladov zelo velik,« je pojasnil Repanšek.

»Najbolj razvite evropske države imajo tako nesorazmerno bolj razvite panoge alternativnih investicijskih skladov, zato je delež sredstev v njih na prebivalca in enoto BDP tam mnogo višji,« pojasnjuje direktor družbe Alfi FOF Luka Repanšek. FOTO: Dejan Javornik

Po drugi strani je obseg sredstev v slovenskih pokojninskih skladih relativno majhen, ob tem pa imajo zelo omejeno možnost investiranja v alternativne sklade. Glede na vse skupaj ni presenetljivo, da tudi v skupini Alfi opažajo več novih vlaganj hrvaških institucionalnih vlagateljev kot slovenskih. Podobno lahko ugotovimo ob pregledu lastniških struktur slovenskih borznih podjetij, v katerih so hrvaški pokojninci vse pomembnejši vlagatelji.

Slovenija zato potrebuje pokojninsko reformo tudi glede vlaganj v pokojninske sklade, da bi prebivalci lahko plemenitili svoje prihranke in si zagotovili finančno brezskrbno starost, donosi pa bi ostali v Sloveniji. Tudi z vlaganji v alternativne investicijske sklade prek pokojninskih skladov.

Ne nazadnje so evropski skladi zasebnega kapitala od ustanovitve dosegli povprečni letni donos 14,97 odstotka in s tem presegli donosnost primerljivih evropskih borznih indeksov v enakem obdobju, ki je znašala 6,07 odstotka na leto, kažejo podatki organizacije evropskih upraviteljev alternativnih investicijskih skladov Invest Europe za lani. Podobno so evropski skladi za naložbe v hitro rastoča podjetja dosegli povprečno letno donosnost 14,47 odstotka in tako skoraj podvojili povprečno letno donosnost primerljivih evropskih borznih indeksov v enakem obdobju.

Donosnost drugih strategij alternativnih investicijskih skladov se razlikuje, kot se razlikuje tudi njihova tveganost, pojasnjuje Repanšek. Po podatkih podjetja za zbiranje podatkov o alternativnih investicijskih skladih PitchBook so imeli v zadnjih desetih letih skladi zasebnih posojil letno donosnost 9,10 odstotka, nepremičninski skladi 10,05 odstotka, skladi skladov 14,57 odstotka, skladi z naložbami v infrastrukturo – med katero se štejejo tudi naložbe v obnovljive vire energije – pa 8,86 odstotka.

Pozitivna spirala

Skladi ustvarijo donos z aktivnim upravljanjem podjetij čez več let. »V času, ko smo lastniki, družbe dosežejo velike spremembe z vidika rasti, optimizacije poslovanja, poslovnega razvoja. Tako da to nikakor niso več družbe, ki smo jih mi kupili, ampak družbe, ki so naredile velik razvojni preskok,« pove Repanšek. Pravo vrednost svojega dela upravljavci skladov izvedo, ko naložbo prodajo. Od prodaje in upravljanja podjetja je to ključna točka.

Alfi je s prodajo podjetij Elektronički računi in Diverta do zaključka pripeljal dve svoji hrvaški naložbi. Z izplačilom sredstev vlagateljem v sklad, seveda z donosom, in reinvestiranjem pridobljenih sredstev se lahko zavrti pozitivna spirala razvoja trga alternativnih investicijskih skladov. Poleg tega dober glas seže v deveto vas, poudari Repanšek: »Z dobro izkušnjo vlagateljev se zaupanje v naše delo poveča in pridejo novi vlagatelji. To je učinek snežne kepe. Ker se novemu skladu pridruži več vlagateljev, lahko zbereš več sredstev in imaš močnejši naslednji sklad.«