Hrvaški in slovenski trg sta za nas enotna – domača

V strategiji razvoja skupine Podravka, ki smo jo sprejeli leta 2021, smo se osredotočili na Nemčijo, Avstrijo, države srednje Evrope in druge razvite trge. Vse, kar smo v zadnjih dveh letih delali, je bilo usmerjeno k doseganju tega cilja, pravi predsednica uprave Podravke Martina Dalić.

S prevzemom Žita leta 2015 je Slovenija postala eden izmed najpomembnejših trgov skupine Podravka, ki svoje izdelke izvaža na trge Evrope, Amerike, Avstralije in Azije. Osem let pozneje je Podravka v Žitu izvedla veliko preobrazbo. V tej vodilni slovenski pekarski družbi zdaj potekajo investicije v vrednosti 16,2 milijona evrov. Ob investicijskem ciklu je Podravka objavila tudi rezultate za prvih devet mesecev leta 2023. Skupina Podravka, ki jo poleg več živilskih družb sestavlja še farmacevtska družba Belupo, je ob 6,6-odstotni rasti dosegla 525 milijonov evrov prihodkov in 39,2 milijona evrov čistega dobička iz poslovanja ter 10,1-odstotno rast glede na isto obdobje lani. Na Hrvaškem je skupina pridobila pravico do davčne olajšave pri davku na dobiček, zato uradno izkazani dobiček dosega 58,3 milijona evrov. Letošnje poslovanje Podravke je zaznamovalo živahno trgovanje z delnicami na borzi, v katerem je izstopala Mesna industrija Braća Pivac, ki je presegla mejo petih odstotkov lastništva. V nekaj rekordnih dneh trgovanja z delnico Podravke po ceni 140 evrov je družba dosegla tržno vrednost skoraj milijardo evrov.

Napovedali ste, da je preobrazba Žita končana. Kakšni so nadaljnji cilji za slovenski trg?

Leta 2015 je Podravka kupila Žito in v tem obdobju je nastopila pandemija covida-19, ki je bila prelomnica in v veliki meri spremenila potrošniške navade, predvsem glede pekovskih izdelkov. Posledice covida na poslovanje pekarske panoge so zahtevale pomembno prestrukturiranje tega dela naše skupine. Ta proces smo izvajali zadnje leto in pol, vključeval pa je reorganizacijo proizvodnih lokacij, tehnološko posodobitev, izboljšavo procesov in dodatno uskladitev načina dela v Žitu z načinom v Podravki. Zdaj poteka proizvodnja v Žitu na treh glavnih proizvodnih lokacijah: v Mariboru za vzhodni del Slovenije in program zamrznjenih izdelkov ter na Vrhniki in Viču za dnevni kruh in zamrznjen kruh ali tako imenovano dopeko. Kljub številnim težkim odločitvam smo v Žitu našli možnost za zvišanje plač delavcev. Pričakujem, da vstopamo v mirnejše obdobje in čas, v katerem bodo vse te spremembe Žitu kot pekarskemu proizvajalcu zagotovile dobro perspektivo in okrepile njegovo prisotnost na slovenskem in hrvaškem trgu, predvsem pa na izvoznih trgih zahodne Evrope. Žito namreč proizvaja kakovostne pekovske izdelke za zahtevnejšega potrošnika, zato prihodnost vidimo v izvozu.

Ali so ostale navade kupcev glede povpraševanja po pekovskih izdelkih enake tudi po pandemiji?

Covid-19 je spremenil potrošniške navade glede pekovskih izdelkov, saj so se ljudje po zaprtju naučili živeti tako, da kruha ne kupujejo vsak dan in ga tudi manj porabijo. Te trende opaža celotna pekarska industrija. Zato je bila prilagoditev proizvodnega portfelja nujna, po drugi strani pa je ključno povečanje učinkovitosti proizvodnje.

Covid-19 je spremenil potrošniške navade glede pekovskih izdelkov, saj so se ljudje po zaprtju naučili živeti tako, da kruha ne kupujejo vsak dan in ga tudi manj porabijo. Te trende opaža celotna pekarska industrija. Zato je bila prilagoditev proizvodnega portfelja nujna, po drugi strani pa je ključno povečanje učinkovitosti proizvodnje. FOTO: Neja Markićević/Cropix

Ali to pomeni, da šele pričakujete pravi vzpon znamke Žito zunaj Slovenije?

Žito ima na slovenskem trgu zelo močno blagovno znamko, ki je uveljavljena, in slovenski potrošnik Žito pozna kot proizvajalca kakovostnih pekovskih izdelkov. To je blagovna znamka, ki jo avstrijski potrošniki poznajo tudi kot proizvajalca zelo kakovostnih sladic, znana pa je tudi italijanskim in španskim potrošnikom. Podravka širi navzočnost Žitovih pekovskih izdelkov tudi na hrvaškem trgu. Zato smo prepričani, da ima Žito možnosti za nadaljnjo širitev na Hrvaškem in na trgih zahodne Evrope, predvsem Avstrije in Nemčije.

Skupina Podravka več kot 50 odstotkov prihodkov od prodaje ustvari na Hrvaškem in v Sloveniji. Je v razmerah, ko potrošnike bremeni dveletni udar inflacije, možna nadaljnja rast?

Hrvaški in slovenski trg vidimo kot domač in ga v organizaciji koncerna obvladujemo na edinstven način. To je logično, saj je Podravka poleg proizvodnje, ki jo imamo v slovenskem Žitu, v Sloveniji s svojim portfeljem navzoča že več kot 50 let. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji izvajamo več dejavnosti, namenjenih prepoznavanju potreb sodobnega potrošnika, s ponudbo visokokakovostnih izdelkov, ki jih naši potrošniki dobro poznajo, pa tudi niza proizvodnih inovacij, ki izpolnjuje želje in okuse potrošnikov vseh generacij. To so, na primer, med mladimi zelo priljubljeni fini mini rezanci, tekoče juhe, tekoči in bogati testeni dodatki k jedem, kot so čebula v tubi, ajvar v edinstveni stisljivi plastenki, začimba egeta s spirulino in številni drugi.

Ali so slovenski potrošniki zahtevnejši in pripravljeni plačati več kot hrvaški?

Slovenski kupec je morda malo drugačen, morda nekoliko izbirčnejši od hrvaškega in ima verjetno malce drugačne prehranjevalne navade. Ko pravim, da je slovenski kupec bolj izbirčen, je to morda povezano s hitrejšim prihodom novih prehranskih trendov. Menim, da Podravka s svojim portfeljem zelo dobro izpolnjuje te zahteve, saj je bila v Podravki vedno na prvem mestu kakovost in visoka vrednost izdelkov. V zadnjih letih smo zmanjšali količino sladkorja in soli v številnih naših izdelkih, ne da bi to vplivalo na njihov okus. Poleg tega smo se v živilski strategiji, ki smo jo sprejeli na začetku leta, odločili še dodatno zmanjšati vsebnost sladkorja in soli ter povečati delež visokovrednih sestavin, kot so vitamini, beljakovine in minerali.

V nasprotju z Žitom načrti za Gorenjko niso tako ambiciozni?

V preobrazbi Žita je bil cilj ohraniti blagovno znamko Gorenjka in prilagoditi produktni portfelj tako, da bo imel sprejemljive kazalnike dobičkonosnosti. Ni realno pričakovati, da bi širina Gorenjkinega portfelja v celoti lahko preživela na razmeroma majhnem in zaprtem slovenskem trgu, vendar je naš cilj ohraniti blagovno znamko.

Zaradi velike rasti cen hrane v zadnjih dveh letih potrošniki zmanjšujejo porabo. Kako to vidite na obeh trgih?

Glede na hitrost, s katero je po dolgem obdobju nizke inflacije in nizkih obrestnih mer sledilo prilagajanje in nenadno zvišanje inflacije, je bilo logično pričakovati, da bodo potrošniki postali pri svojih odločitvah previdnejši, zato opažamo tudi določen upad kupljenih količin. Ta trend je prisoten na vseh trgih, saj je živilsko industrijo močno prizadelo povečanje stroškov surovin, embalaže in energije. V Podravki smo se proti rasti cen surovin borili s povečanjem učinkovitosti vseh procesov in s tem znižali notranje stroške, del tega pa je bil tudi proces prestrukturiranja Žita. Žal smo del podražitev surovin morali nadomestiti s povišanjem cen, a verjamem, da smo našli dobro ravnovesje med povečevanjem učinkovitosti in zviševanjem cen. Za primerjavo: lani so se skupni stroški surovin dvignili za 24 odstotkov, na ravni skupine pa smo zvišali tudi plače. Po drugi strani so cene naših izdelkov rasle precej manj. Tako smo velik del motenj ublažili z notranjimi rezervami, pri čemer moram poudariti, da nimamo neposrednega vpliva na maloprodajne cene naših izdelkov, zato ne moremo vplivati na višino cen, ki se pojavljajo na policah.

Cene so v nekaterih primerih res pretirane.

Ko govorimo o cenah, menim, da v zadnjih dveh letih, v katerih je okrevalo povpraševanje po pandemiji in vojni v Ukrajini, širša javnost ni dobro razumela, da sta živilskopredelovalna industrija in kmetijstvo med panogami, ki jih je rast stroškov surovin, transporta, embalaže in energije najbolj prizadela. Veliko pozornosti javnosti in vlade je bilo namenjene obvladovanju in blaženju rasti cen energentov. Za živilskopredelovalno industrijo je to le en del celotne težave. Niti ene naše surovine ali embalaže ni, ki ne bi bila danes vsaj od 20 do 30 odstotkov dražja kot jeseni leta 2021. Kontejnerski prevoz, kmetijski pridelki, žita, steklo, pločevina ... Skoraj vsak vložek, potreben za proizvodnjo in distribucijo živilskih izdelkov, je doživel dvomestno rast cen. In ta rast dosega zelo visoke odstotke, tudi 70- in 80-odstotne ali celo dvakrat višje od večletnega povprečja pred temi krizami.

S prevzemom Žita leta 2015 je Slovenija postala eden izmed najpomembnejših trgov skupine Podravka. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pravite, da na končno ceno ne morete vplivati, vendar ste vstopili v cenovno vojno s Kauflandom in ustavili njegovo distribucijo. V kateri fazi so ta pogajanja?

Naša pogajanja s Kauflandom se nanašajo na pogoje, pod katerimi Podravka dostavlja blago Kauflandu, in v bistvu ne na cene, po katerih Kaufland prodaja naše blago na svojih policah. Pogajanja so običajen odnos med poslovnimi partnerji, in ker nam s Kauflandom ni uspelo doseči dogovora, ki bi ustrezal realnosti, smo spomladi začasno prekinili dobavo svojih izdelkov. Verjamem, da bo ta dogovor nekoč dosežen. A če želimo, da bo dogovor sklenjen, mora biti pravičen in zadovoljiv za obe strani in upoštevati je treba dejanske spremembe v okolju, ki so se zgodile v času prejšnjega dogovora.

Kako z vidika nekdanje finančne ministrice ocenjujete ukrepe slovenske in hrvaške vlade v krizi? Je politika ukrepov, enakih za vse, na primer pri omejevanju cen izdelkov, dobra?

V zadnjih letih so se zgodile številne krize, od globalnih, kot sta covid-19 in vojna v Ukrajini, do tistih z omejenim vplivom, kot so potresi in poplave. Ti dogodki so bili zelo intenzivni in so na vsakdanje življenje vplivali tako močno, da je bilo logično, da so se vlade odzvale in poskušale prebivalstvu in podjetjem olajšati prilagajanje na gospodarske motnje in inflacijo, ki so jih te krize povzročile. Različne vlade so se odzvale različno in so ukrepe prilagodile specifični strukturi svojih gospodarstev in potrebam prebivalstva. Mislim, da so bili v obeh državah ukrepi za omejitev čezmerne rasti cen energije učinkoviti. Menim tudi, da so bili tudi ukrepi, namenjeni socialno ogroženim skupinam, dobro zamišljeni, tako z zvišanjem pokojnin kot z uvedbo izrednih dodatkov, saj so olajšali prilagajanje inflaciji, hkrati pa so ljudem omogočili izbiro, da so ta denar uporabili tako, kot je bilo zanje najbolj pomembno in potrebno.

In omejevanje rasti cen? Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je to kratkoročen ukrep, ki lahko dolgoročno prinese motnje na trgu in več škode kot koristi.

Ukrepi administrativnega omejevanja rasti cen so v ekonomskem smislu kratkoročni in lahko ob dolgoročnem ohranjanju povzročijo nekatere motnje na trgu. Le malo evropskih držav se je odločilo za tak korak. V prostoru, v katerem živimo, ima marsikdo še spomin na vse anomalije, ki jih lahko prinese ukrep administrativne omejitve rasti cen. Ukrepi, ki so bili uporabljeni pri nas, se nanašajo na relativno majhen nabor izdelkov in mislim, da to ne bo prineslo dramatičnih motenj v delovanju gospodarstva. Vendar kot ekonomistka nisem zagovornica omejitev maloprodajnih cen kot ukrepa ekonomske politike.

Borza vas je v zadnjih mesecih večkrat prosila za komentar nenadnega dviga vrednosti delnic. Mesna industrija Braća Pivac nenehno nakupuje delnice Podravke. S čim povezujete to rekordno rast in zanimanje?

Povezujem ga z rezultati skupine Podravka, saj se vidi, da Podravka že več let zapored dosega zelo dobre poslovne rezultate, in logično je, da se to izraža tudi v gibanju tečaja delnice na borzi. Težko komentiram posamezne dneve ali dinamiko trga, a če pogledamo perspektivo in analiziramo uspešnost podjetja in vse, kar se v podjetju dogaja, potem ima skupina Podravka temelje, ki močno podpirajo trend rasti vrednosti podjetja.

Kakšna so vaša pričakovanja o inflaciji v prihodnjem obdobju?

O prihodnjem obdobju je nehvaležno govoriti, ker dogajanje v gospodarskem okolju ni ugodno. Priča smo novim vojnim spopadom in vse bolj živimo s posledicami podnebnih sprememb, zato je čas, v katerem živimo, gotovo čas, v katerem se spreminjajo okoliščine, na katere smo se v zadnjih desetih letih navadili. Svet, kakršnega poznamo in smo ga vajeni, se zelo hitro spreminja. Za zdaj kaže, da se bodo pozitivne stopnje gospodarske rasti ohranile tudi v letu 2024. V prihodnjem letu ni realno pričakovati enakih stopenj rasti, kakršne smo imeli v obdobju okrevanja po pandemiji, verjamem pa, da bo gospodarska rast ostala v pozitivnem območju zaradi vse večjega in boljšega povezovanja našega gospodarstva z drugimi državami Evropske unije in na splošno s krepitvijo izvoznega sektorja. Tveganja seveda izvirajo iz morebitne recesije v Nemčiji in nekaterih drugih državah. Mislim, da se bo inflacija stabilizirala, vendar se moramo vsi tudi zavedati, da je čas nizkih ali celo negativnih obrestnih mer in neobstoječe inflacije trajno za nami. Zato se moramo vsi potruditi, da bodo organizacije, ki jih vodimo, čim bolj fleksibilne, agilne ter pripravljene sprejemati in absorbirati negativne šoke iz okolja, da bomo zagotovili nadaljevanje uspešnega poslovanja.

Kaj pa cene hrane? Bodo cene vaših izdelkov še rasle?

Ni realno pričakovati, da bi se cene hrane lahko vrnile na ravni pred vojno v Ukrajini ali pandemijo. Razlogov za to je več. Eden od njih je nestabilnost v svetu, drugi so tveganja za mednarodno trgovino, ki rastejo s temi konflikti in s tem povezanim gibanjem cen surovin; tretji pa podnebne spremembe, ki negativno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in stroške. Četrtič, nekateri stroški, povezani s proizvodnjo hrane, bodo ostali trajno na višjih ravneh kakor prej, vključno s plačami. Za ponazoritev: v zadnjem letu in pol so se plače in nadomestila v Podravki zvišali za več kot 25 odstotkov, 1. decembra pa bo sledilo dodatno povišanje plač. Kot lahko vidimo, se cene hrane stabilizirajo oziroma nekoliko znižujejo, ni pa mogoče realno pričakovati, da bi se lahko vrnile na prejšnje ravni.

S čim utemeljujete nadaljnjo rast podjetja? Ali večinsko lastništvo države in pokojninskih skladov pomeni bolj konservativne načrte?

Mislim, da v vsem, kar se v Podravki dogaja zadnji dve leti in pol, in v vseh spremembah, ki jih izvajamo, ni nič konservativnega. Uprava želi uspešno in konkurenčno multinacionalko in pri tem imamo polno podporo vseh delničarjev. Nadaljnjo rast načrtujemo pri izvozu, in to na razvitejše in bogatejše trge. Podravka deluje v številnih državah, od Amerike do Avstralije, in zaposluje delavce več deset različnih narodnosti, ki širijo vrednost večnacionalne družbe v hrvaški lasti po vsem svetu.

V strategiji razvoja skupine Podravka, ki smo jo sprejeli leta 2021, smo se osredotočili na Nemčijo, Avstrijo, srednjeevropske države in druge razvite trge. Vse, kar smo naredili v zadnjih dveh letih in pol, je bilo usmerjeno v uresničitev tega cilja. Poleg tega smo letos pri nastopu na trgih Poljske, Češke, Nemčije, Avstrije in ZDA naredili številne spremembe, ki bodo omogočile, da bo prodaja na teh trgih lahko dobičkonosno rasla. Skladen s tem je tudi naš dogovor z Atlantic Grupo za vstop na avstrijski trg. Širitev trga temelji na tehnološki posodobitvi in povečani učinkovitosti proizvodnje, v kar smo v preteklem obdobju vložili več kot 80 milijonov evrov. Projekti v teku, ki jih bomo dokončali prihodnje leto, so vredni še sto milijonov evrov in bodo pripomogli k rasti konkurenčnosti naših izdelkov. Cilj vsega tega je s številnimi spremembami v procesih upravljanja preoblikovati Podravko v učinkovito, večnacionalno podjetje, ki se lahko na številnih trgih kosa z največjimi svetovnimi podjetji v živilski industriji.

Leta 2015 je Podravka kupila Žito in v tem obdobju je nastopila pandemija covida-19, ki je bila prelomnica in v veliki meri spremenila potrošniške navade, predvsem glede pekovskih izdelkov.  FOTO:Goran Mehkek/Cropix

Določili ste trajnostno strategijo do leta 2030. Trdite, da ste do zdaj v svojih izdelkih zmanjšali količino soli za 300 ton, sladkorja pa za 1423 ton. Je to marketinška poteza ali se potrošniki res spreminjajo?

Kot proizvajalcu se nam zdi zelo pomembno, da potrošnikom ponudimo zdravo hrano, ki je narejena iz kakovostnih kmetijskih pridelkov, katerih izvor poznamo. Covid-19 in vse te krize so nas naučile, da ne moremo računati na varen uvoz kmetijskih pridelkov iz oddaljenih krajev. Zato je naša trajnostna strategija namenjena razvoju in krepitvi obnovljivih virov energije, po drugi strani pa širjenju kmetijske proizvodnje na trajnosten način, ob čemer hkrati spoštujemo potrebe in želje potrošnikov. Z našo živilsko strategijo zmanjšujemo sladkor in sol, povečujemo prisotnost kakovostnih sestavin in želimo ostati v ožjem krogu podjetij, ki delujejo uspešno na trajnosten način.

Kolikšen delež proizvodnje pokrivate z domačimi surovinami?

Pri kmetijskih surovinah pokrivamo od 70 do 75 odstotkov iz domačih virov, iz lastne proizvodnje in proizvodnje svojih kooperantov. Kmetijske surovine, kot so pšenica, grah in pesa, v celoti kupujemo na hrvaškem trgu ali pa jih pridelamo sami. S kooperanti načrtujemo dodatno širitev kmetijske proizvodnje. Letos smo prvič posadili paradižnik na več kot 120 hektarih in se pripravljali na preskrbo svoje nove tovarne za primarno pridelavo paradižnika z zadostno količino surovin. Projekt širitve kmetijske proizvodnje bomo nadaljevali širitev sodelovanja s kooperanti v prihodnjem letu. Odkupili bomo ves paradižnik, ki ga pridelajo naši kooperanti v Istri. Proizvodnjo bomo še širili, saj je zmogljivost nove tovarne za predelavo paradižnika 35.000 ton, sedanje pa le 12.

Ste torej ne glede na zaprtje Podravkine tovarne v Umagu ohranili vse podizvajalce?

Seveda. Vsi naši kooperanti v Istri so seznanjeni z našimi načrti in našo namero, da še naprej odkupujemo tam pridelani paradižnik. Naše potrebe po paradižniku in s tem povezane zmogljivosti nove tovarne zahtevajo širitev in povečanje pridelave paradižnika, ki je tolikšna, da je v Istri glede na težave z vodo, namakanjem in podnebnimi spremembami ne bi mogli izvesti. Kooperanti v Istri nimajo razloga za skrb. Odkupili bomo vse, kar bo tam pridelano.

Kako se spopadate s pomanjkanjem delavcev in hkratnim pritiskom na plače zaradi inflacije?

Na edini mogoči način: z zvišanjem plač in le v manjši meri z zaposlovanjem tujih delavcev. Poleg tega menim, da morajo vsi deležniki družbe, predvsem pa delavci, imeti koristi od dobrih rezultatov, ki jih dosegamo. V Podravki smo v zadnjih 18 mesecih štirikrat zvišali plače, enako v Belupu in tudi na Mirni. To pomeni, da so se v tem obdobju plače v Podravki zvišale za približno 25 odstotkov. Vse to bo v Podravki in Belupu doseglo vrhunec 1. decembra, ko bo začel veljati nov plačni sistem, ki bo prinesel novo zvišanje plač za približno 15 odstotkov oziroma za večino delavcev od 150 do 250 evrov. Novi plačni sistem je urejen tako, kot je v navadi v vseh sodobnih podjetjih, da bodo namreč plače odvisne od zahtevnosti dela, ki ga delavec opravlja. S tem bodo popravljene številne nelogičnosti in krivice, ki so se kopičile več let in zaradi katerih se zdaj dogaja, da imata dva delavca za isto delo različne koeficiente in plače. Novi sistem nam bo omogočil boljše upravljanje plač in jasnejšo prepoznavo delavcev, ki dobro delajo. Tudi v Žitu smo kljub prestrukturiranju oziroma procesu, ki je bil po definiciji usmerjen v zniževanje stroškov, našli možnost za zvišanje plač.