Pri Železnih vratih Donave

Ko se Donava, široka in mogočna, razprostre pred vašimi očmi in se prebija skozi pečine, ki se dvigajo visoko nad vami, vas prevzame strahospoštovanje, kakršno lahko vzbuja le narava. Reka, ki svojo največjo moč pokaže prav tu, v Džerdapski soteski, že stoletja navdušuje človeka. Rimski cesar Trajan je, da bi dokončno osvojil Dakijo in si prislužil strahospoštovanje, čez Donavo zgradil most, ki je bil tisoč let najdaljši most na svetu. Njegovi ostanki so še vidni v bližini današnjega Kladova. Dve tisočletji pozneje sta Donavo tu s skupnimi močmi zajezili Jugoslavija in Romunija in postavili na njej hidroelektrarno Džerdap I.

Narodni park Džerdap je največji narodni park v Srbiji, v katerem se veličastno povezujeta čas in narava na kopnem in v vodi. Tu lahko občudujemo veličastno gorsko pokrajino in čudovite bregove Donave ... Zato osupljiva narava in tisočletja zgodovine komaj čakajo, da jih odkrijete.

Džerdapska soteska FOTO: Andrej Isaković

Džerdapska soteska je neverjetna. Medtem ko vpijaš vsak vrh v nebo segajoče pečine in skušaš ujeti v spomin vsak sončni žarek, ki posije na Donavo, ki je prav tu najširša, najgloblja in najožja v svojem toku, ti postane jasno, zakaj pravijo temu kraju Železna vrata. Nečesa pa le ne moreš doumeti – kako je taka lepota sploh mogoča? Potem pa se nenadoma zaveš, kako srečen si lahko, ker živiš le tri ure vožnje od tega čarobnega kraja.

Že blizu Golubca, kjer se Džerdapska soteska začenja, se ti zazdi, kot da si na morju. Ogromna vodna površina ob cesti, po kateri se voziš, predori in brezskrbni kopalci na plažah ... Prava čarovnija pa se zgodi, ko se vkrcaš na ladjico in zapluješ po Velikem in Malem kotlu. Vozi nas Nataša Lazarević, ki reže mogočne donavske valove kot za šalo, in kot se izkaže med vožnjo, bi jo zlahka uvrstili med »znamenitosti« narodnega parka Džerdap. Z možem Duletom, ki je doma v bližnji Tekiji, sta prav posebna institucija. Džerdapsko sotesko poznata do potankosti, živita v njej in zanjo.

Kapitanka Nataša Lazarević FOTO: Andrej Isaković

Najveličastnejši del Džerdapske soteske se imenuje »kotel«, ker tu Donava vre kot v kotlu in ustvarja vrtince, pripoveduje Nataša.

Ona še kar govori, nam pa zmanjkuje besed in zastaja nam dih, ko čoln reže gladino reke, ki je v Velikem kotlu široka le 150 in globoka 70 metrov. Pravzaprav ne vemo, kam bi gledali, saj se nad nami dviga 300 metrov visok klif, pred nami pa se odprejo Železna vrata in zdi se, da Donave pečine ne bi mogle tesneje objeti.

Takoj zraven je Mali kotel, tu je reka hitrejša, z romunske strani pa bedi nad njo Decebel. Podoba vladarja Drača, vklesana v skalo, nas opazuje v vsej svoji veličini. Kot pravi varuh Donave.

Podoba Decebela, vladarja Drača, vklesana v skalo, nas opazuje v vsej svoji veličini. FOTO: Andrej Isaković

Blizu Decebela Trajanova plošča priča o njegovem velikem tekmecu – Trajanu. Ploščo je mogoče videti samo z vode, in tako naj za vedno ostane. Daleč stran od neodgovornežev, ki bi lahko poškodovali dokaz, da je bil tukaj, na tleh današnje Srbije, dosežen eden največjih arhitekturnih podvigov rimske dobe – veličasten most z 20 stebri, katerega podoba je vklesana v Trajanov steber na Trajanovem forumu v Rimu.

Trajanova plošča FOTO: Andrej Isaković

S čolnom smo se ji čim bolj približali in zagledali v skalo vklesan napis – Tabula Traiana. Pred davnimi časi je bilo na njej šest vrstic besedila, zdaj so vidne le tri, vendar je vklesano sporočilo še vedno znano: »Imperator Cezar, sin božanskega Nerve, Nerva Trajan Avgust, zmagovalec nad Germani, veliki svečenik, četrtič imenovan za tribuna, oče domovine, tretjič konzul, je izsekal gore in položil tramove, iz katerih je bila ta cesta narejena.«

Kapitanka Nataša nas spomni na učne ure zgodovine: »Trajanova plošča priča o njegovem uspehu pri prodoru v najbolj nedostopen plovni del Donave. Predvidevajo,« pripoveduje, »da je bilo to okoli leta 100 našega štetja, ko se je Trajan pripravljal na pohod na Dakijo. Po nekaterih zapisih naj bi bila pod ploščo izklesana klečeča figura, ki jo je držala ...«

Pravijo, da je treba veličastno Džerdapsko sotesko najprej videti od zgoraj, z razgledišč Ploče in Mali ali Veliki Štrbac, šele nato od spodaj – z vode. Ker pa smo to izvedeli šele, ko smo jo pijani od njene lepote opazovali iz čolna, se bomo spominjali odseva mogočne Donave v očeh, dokler na sotesko ne bomo zrli še z neba ...

Naročnik oglasne vsebine je Nacionalni park Džerdap.