Ljubljana je zelena oaza z živahnim kulturnim utripom

Ljubljana, ponosna prejemnica naziva zelena prestolnica Evrope 2016 in nosilka najvišjega znaka za prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji Slovenia Green Destination Platinum, je tudi v svetovnem merilu ena vodilnih destinacij na področju trajnostnega turizma. Njeno središče je že od leta 2007 zaprto za avtomobilski promet, kar omogoča sproščeno uživanje v bogati arhitekturi in utripu mesta.

S prenovo ulic in trgov se območje za pešce širi, tako se lahko ob nabrežjih Ljubljanice peš odpravite vse do znamenitih stavb nekdanjih tovarn Rog in Cukrarna, ki sta v zadnjih letih doživeli preobrazbo v sodobna centra kulture, umetnosti in kreativnosti. Po območju za pešce se lahko brezplačno zapeljete z električnimi vozili Kavalir, na ogled širšega mestnega središča pa se odpravite z električnim turističnim vlakcem Urbanom vse do Grajskega griča in s tem na največjo mestno kulturno-turistično znamenitost – Ljubljanski grad.

Ljubljana obiskovalce vabi v vseh letnih časih, saj nikoli ne zmanjka romantičnih kotičkov za spoznavanje zelene oaze. 

Dihati z naravo

Zelene površine so dostopne tako rekoč iz središča mesta. Tukaj lahko uživate v vseh odtenkih zelene barve, saj več kot 46 odstotkov mesta prekriva avtohtoni gozd. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Grajski grič in Golovec prepredajo gozdne poti, ki so priljubljeno sprehajališče Ljubljančanov in njihovih gostov. Privoščite si lahko tudi Zeleni pobeg, doživljajsko turo, na kateri boste v družbi turističnega vodnika okušali lokalno hrano, se zapeljali z električnim vlakcem Urbanom in imeli čudovit piknik v bližini dvorca Tivoli, ki je dom Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Ta prireja ljubljanski grafični bienale, ki deluje od leta 1955 in je eden najstarejših na svetu.

Staro mestno jedro z Ljubljanskim gradom je obdano z vodo, v večjem delu z Ljubljanico, na drugi strani pa z Grubarjevim prekopom. FOTO: L33T Digital Agency

Ljubljana je tudi mesto urbanega čebelarjenja, ki se ponaša s številnimi čebeljimi panji na strehah stavb znotraj cestnega obroča, pridobljeni med pa je izjemne kakovosti in je lahko izviren spominek ob vašem naslednjem obisku slovenske prestolnice. Edinstven spominek si lahko izdelate tudi sami na kreativnih rokodelskih delavnicah. Vodijo jih mojstri, ki jim je skupna ljubezen do tradicije in ročnega dela, ob tem pa uspešno kljubujejo množični potrošnji. Obiščite edino dežnikarico v Ljubljani, tkalko, lončarko, tiskarja in edinega zlatarja in srebrokovača v Sloveniji ter si ustvarite neizbrisen spomin na Ljubljano. Odkrijte Ljubljano, za kakršno bi mogoče domnevali, da je ni več, a je še kako živa.

Epski krog s Plečnikom

Ljubljane, kot jo poznamo danes, ne bi bilo brez fascinantnega arhitekta Jožeta Plečnika. V skladu z osebno, globoko humano vizijo je preoblikoval mesto v dialogu s starejšimi ureditvami, sočasno pa se je odzival na potrebe moderne družbe 20. stoletja. Trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi, narodna knjižnica, cerkvi, tržnice in pokopališki kompleks so izjemen primer urejanja javnih prostorov, stavb in zelenih površin po viziji enega samega arhitekta v omejenem času in obstoječem mestu ter zgrajeni s skromnimi sredstvi. Plečnikova Ljubljana se kot svojevrstna urbanistična posebnost uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja, izbrana mojstrova dela pa so uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Vodena turistična tura Mojster Plečnik vas bo po kopnem in vodi popeljala na manj znane lokacije in vas v Plečnikovi hiši presenetila še s piknikom na vrtu in ogledom arhitektovih (ne)uresničenih mojstrovin v virtualni resničnosti. FOTO: Primož Bregar

Med naslednjim obiskom si lahko podarite epski krog s Plečnikom, vodeno turistično turo Mojster Plečnik, ki vas bo po kopnem in vodi popeljala na ekskluzivne, tudi manj poznane lokacije in vas v Plečnikovi hiši presenetila še s piknikom na vrtu in ogledom arhitektovih (ne)uresničenih mojstrovin v virtualni resničnosti. Za spoznavanje slovenskega glavnega mesta je dobra ideja tudi nakup eno-, dvo- ali tridnevne Turistične kartice Ljubljane, ki omogoča vstop v več kot 20 mestnih znamenitosti, kot so muzeji in galerije, Ljubljanski grad, živalski vrt, pa tudi vodeni ogled mesta ter prevoze z lokalnimi avtobusi in ladjico.

Krajine, klobuki in viteški turnir

Pohajkovanje po največjem strnjenem območju za pešce v Evropski uniji sprehajalca popelje skozi najrazličnejše zgodbe, a če najprej sledi pogledu navzgor in se – peš ali z vzpenjačo – nameni na Ljubljanski grad, ki je mestni simbol in hkrati zelena oaza nad mestom, bo lahko izbiral med številnimi razstavami, glasbenimi dogodki, filmskimi projekcijami na prostem, otroškimi delavnicami, tematskimi predavanji, festivali in drugimi tradicionalnimi dogodki, lepo pa se mu bo na različne načine razkrila tudi zgodovina mesta. V sodelovanju z revijo National Geographic Slovenija bo konec letošnjega junija v grajski Stanovski dvorani in Palaciju odprtje fotografske razstave Jaka Ivančiča, priznanega slovenskega krajinskega fotografa. Z globoko sposobnostjo ujeti bistvo slovenske lepote so njegove fotografije postale sinonim za promocijske aktivnosti države.

Od sredine maja bo v grajskem Peterokotnem stolpu na ogled večmedijska razstava Ane Lazovski z naslovom Klobuki, ki je s svojo drugačnostjo že pred leti postala prepoznavno ime na slovenskem trgu unikatnega oblikovanja. Prav tako bodo maja na grajskem dvorišču in v grajskem parku izvedli prireditev 13. Grajski dnevi. Srednjeveško dogajanje se bo začelo že v soboto, 18. maja, z brezplačnimi delavnicami in vodenimi ogledi, dan pozneje, v nedeljo, bo v grajskem parku tradicionalno postavljen srednjeveški tabor, na katerem se bodo obiskovalci lahko seznanili s številnimi srednjeveškimi rokodelskimi dejavnostmi ter si ogledali viteške dvoboje, viteški turnir in številne animacijske viteške nastope.

Na dvorišču Ljubljanskega gradu obiskovalci poleti uživajo tudi v kinu pod zvezdami. FOTO: Domen Pal

Najvišja turistična točka prestolnice ima poleg najlepšega razgleda na mesto Jazz Club Ljubljanski grad, v Skalni dvorani vsak petek od januarja do aprila in od septembra do decembra nastopajo priznani glasbeniki, žanrsko pa je slišati od jazza, soula, funka in rocka do bluesa, hiphopa, electro gipsy swinga in afrobeata. Aprila bodo nastopili zmagovalci lanske izvedbe Špil lige, ki je gojišče najbolj perspektivnih mladih slovenskih glasbenikov. Med drugimi bodo gostili še hip hop in r'n'b glasbenico Masayah in skupino Balkan Boys, izvajalce unikatnega glasbenega sloga balkan pop fusion.

Med 11. julijem in 3. avgustom bo na Ljubljanskem gradu na grajskem dvorišču v sodelovanju z ljubljanskim mestnim kinom Kinodvor potekal tradicionalni Film pod zvezdami. Projekt že nekaj let zaseda vidnejše mesto med poletno kulturno ponudbo v prestolnici. Med projekcijami, ki so bile doslej vključene v program, so prevladovali največji filmski dosežki preteklih let – dobitniki oskarjev, zlatih globusov, baft, nagrajenci festivalov Sundance in Ljubljanskega filmskega festivala, filmi slovenske produkcije in filmi, ki so bili v pretekli sezoni v Kinodvoru najbolje obiskani. Tako bo tudi letos.

Ena večerja. Mnogo okusov.

Pot na Ljubljanski grad ne vodi zgolj do najlepših razgledov, ampak tudi do vrhunskih grajskih užitkov – kulinaričnih in vinskih doživetij. Odlično kavo ali kakšen drug napitek, zraven pa še pregrešno dobro sladico boste našli v Grajski kavarni. Za vrhunske gurmanske užitke v prijetnem grajskem okolju obiščite Gostilno na Gradu, kjer ponujajo tipične slovenske jedi v sodobni izvedbi, ali gastronomsko restavracijo Strelec, ki se ponaša z eno najprestižnejših nagrad v kulinariki – Michelinovo zvezdico in tudi s štirimi kapami vodnika Gault&Millau – in jo vodi chef Igor Jagodic. Bogat izbor vrhunskih slovenskih vin in teraso z najlepšim pogledom na mesto pa boste našli v Grajski vinoteki, kjer imajo na meniju čisto svoj odtenek sodobne slovenske vinske ponudbe.

Nima vsak grad svoje vinske zgodbe. Na grajskem dvorišču ponosno negujejo potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, na južnem pobočju Grajskega griča pa leži grajski vinograd, v katerem je zasajenih 1050 trt bele in rdeče sorte, iz grozdja katerih letno napolnijo okoli tisoč steklenic kakovostnega vina. Da bi obudili tradicijo in utrdili naziv mesto trte in vina, so leta 2016 zasadili nov vinograd, od takrat pa pod budnim očesom in strokovnim vodstvom Kmetijskega inštituta Slovenije skrbijo za vinsko tradicijo – vse od pomladne rezi do trgatve in stekleničenja ter dogodkov in doživetij, povezanih v Grajsko vinsko zgodbo, ki vključuje ogled grajske trte, vinograda, obisk Grajske vinoteke in tudi knjigo Jedi časov, časi jedi.

Poti skozi čas

Kogar na sprehodu po zgodovinskem središču Ljubljane pot ne zanese proti Gradu, morda s Kongresnega trga, poimenovanega v spomin na ljubljanski kongres Svete alianse leta 1821, lahko zavije proti kompleksu Križank. Tam je sedež Festivala Ljubljana, nosilca izjemnega glasbenega programa: ta se začenja februarja z odličnim Zimskim festivalom, nadaljuje s programom Mladih virtuozov, Slovenskimi glasbenimi dnevi. Gotovo je Poletni festival tisti, ki v mesto privabi številne domače in tuje obiskovalce in Ljubljano postavlja na zemljevid svetovno pomembnih kulturno-umetnostnih prizorišč. Na skrbno izbranem in žanrsko raznovrstnem programu so baletne, operne in gledališke predstave, muzikali, komorni in simfonični koncerti, Mednarodna likovna kolonija, mojstrski tečaji, otroške in mladinske delavnice, Ljubljana Festival na Ljubljanici in še marsikaj.

V valu festivalizacije slovenskega kulturnega prostora, ki je pred desetletji prinesel najrazličnejše nišne festivalske dogodke, od katerih so se mnogi obdržali in postali tradicionalni, je prav za najstarejšega, ljubljanskega, mogoče trditi, da največkrat postreže z izjemno vznemirljivimi, najbolj zaželenimi imeni. Doslej so na njem gostili dolg niz priznanih izvajalcev, od maestra Daniela Barenboima s kultnim orkestrom West-Eastern Divan, Elīne Garanča, Diane Damrau, Ane Netrebko in Valerija Gergijeva z orkestrom Marijinega gledališča iz St. Peterburga do amsterdamskega orkestra Concertgebouw, Newyorške filharmonije, Izraelske filharmonije, Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona … Dogodke si vsako leto ogleda več kot 60.000 domačih in tujih obiskovalcev.

Kongresni trg je že stalno prizorišče Festivala Ljubljana, ki vrhunec doseže v poletnih mesecih. FOTO: Darja Štravs Tisu

Na letošnjem 72. Ljubljana Festivalu ne bo nič drugače. Prihajajo pianistka Martha Argerich, Verdijev Trubadur v izvedbi gledališča Teatro del Maggio Musicale Fiorentino. Znova bo v Ljubljani gostovala tudi baletna zvezdnica Akademskega državnega Bolšoj teatra iz Rusije, primabalerina Svetlana Zaharova. Svoj večer bo imel Rade Šerbedžija, baletni spektakel Spartak bo izvedlo Državno operno in baletno gledališče Astana Opera, gostoval bo pianist Mihail Pletnev z orkestrom Concerto Budapest Symphony Orchestra. Režiser in koreograf Mykal Rand bo na oder Križank postavil muzikal Bodyguard. Nastopil bo orkester ADDA Simfónica Alicante in z dirigentom Josepom Vincentom predstavil projekt The Chick Corea Symphony Tribute – Ritmo, ki je bil letos nominiran tudi za grammyja. Križanke bodo prav tako gostile koncerta Londonskega simfoničnega orkestra in filharmoničnega orkestra milanske Scale, konec poletja pa se vrača legendarni brazilski pianist César Camargo Mariano, mojster bossa nove.

Platforma novih umetniških idej

Ne samo na Ljubljanskem gradu in v Križankah, tudi drugje po mestu je zlahka začutiti bogato dediščino Jožeta Plečnika. Sprehod od mestne hiše v drugo smer ob Ljubljanici obiskovalca mimo znamenite ljubljanske tržnice s Plečnikovimi arkadami pripelje do Cukrarne, ki je s prenovo postala največja galerija sodobne umetnosti v Sloveniji in ena največjih v tem delu Evrope.

Cukrarna deluje v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Nekdaj so, med drugimi, tu živeli tudi pesniki in pisatelji, ki so ključno zaznamovali obdobje slovenske moderne. Današnje življenje pa Cukrarna živi skozi sodobne umetniške pristope in stvaritve. Njen program predstavlja mednarodno umetniško produkcijo, z enako pozornostjo in predanostjo pa se posveča ustvarjalnosti slovenske umetniške skupnosti tako v parterju galerije kot po celotnem razstavnem prostoru.

Prenovljena Cukrarna deluje v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. FOTO: Dejan Mijović

Triletna prenova nekdanje tovarne sladkorja je avtorjem in izvajalcem projekta prinesla več nagrad. Stavba je doživela zanimivo konservatorsko reinterpretacijo, pri kateri sta bila ohranjena videz strehe in originalni zunanji obod. Svetlobo v prostor spušča kar 366 oken. V Cukrarni najdete še kavarno, ki ob odlični kavi slovenskih pražarjev in pestrem izboru slovenskih kraft pivovarjev skrbi, da se na kavarniškem odru bere literatura in sliši odlična jazz glasba.

Pester razstavni program

V letu 2024 se je v Cukrarni začel nov cikel, posvečen performansu in izvedbeni umetnosti, imenovan Performativa, ki raziskuje pojme čas, prostor in telo. V spodnjem galerijskem prostoru si lahko ogledate video in filmska dela z razstavo med Lizbono in Londonom živečega grško-britanskega umetnika Mikhaila Karikisa. Zanimiva je tudi Pol-začasna razstava Lie Perjovschi, Marka Pogačnika, Tobiasa Putriha, Mihe Štruklja in Andreja Štularja. Njihova dela povezujejo Cukrarno z obiskovalci na različne načine, bodisi duhovno, izobraževalno bodisi praktično.

V glavnem razstavnem prostoru je do konca maja na ogled razstava Razširjeni vid, ki v središče postavlja slovensko umetniško produkcijo, v galerijskih prostorih z razstavo Stoječe valovanje gostuje tudi mednarodno priznani umetnik Tarek Atoui, skladatelj elektroakustičnih del. Konec oktobra se bo v Galeriji Parter predstavil Nicolás Lamas z razstavo Razlom časovnosti.

Vsako leto prvi teden v oktobru v Cukrarni poteka festival Indigo, platforma sodobnih tokov v oblikovanju, glasbi, vizualni umetnosti in performansu. Mladen Dolar, Slavoj Žižek in Alenka Zupančič z mednarodnimi gosti napovedujejo propulzivne razmisleke, v kakšni družbi živimo in kako lahko vidimo probleme družbe z drugimi očmi. Glasbeni in performativni nastopi prikazujejo najbolj inovativne pristope v sodobni glasbi.

Kreativna meka – Center Rog

V neposredni bližini Cukrarne, a na drugem bregu Ljubljanice, stoji novi Center Rog, prenovljena nekdanja tovarna koles. Rog ponuja kreativne vsebine in se uveljavlja kot družabno in kreativno središče, ohranja pa tradicijo obrtniškega in proizvodnega prostora ter spodbuja izdelovalništvo, oblikovanje in uporabne umetnosti.

V Centru Rog je devet proizvodnih laboratorijev, devetnajst projektnih studiev in pet rezidenčnih stanovanj, poleg tega pa še enota Mestne knjižnice Ljubljana, knjižnica Rog, velika razstavno-prireditvena dvorana, kavarna, bistro in restavracija ter več trgovin z lokalnimi izdelki. FOTO: Domen Nana

Na tem mestu je najprej stala majhna usnjarska delavnica, potem strojarna, v dvajsetih letih 20. stoletja z moderno skeletno konstrukcijo bistveno povečana. Po drugi svetovni vojni, vse do 90. let 20. stoletja, je bila tu tovarna legendarnih Rogovih koles. Ko je prenehala delovati, so izpraznjen in zapuščen industrijski obrat zasedle samoorganizirane civilnodružbene skupine.

Zdaj v stavbi delujejo javni programi, namenjeni tako ljubiteljem, ki radi ustvarjajo z rokami, kot profesionalnim uporabnikom in uporabnicam s področij kreativnih industrij od industrijskega oblikovanja in arhitekture do inženirstva, mode in kulinarike. Center Rog je mesto v malem, kjer se v devetih proizvodnih delavnicah od jutra do večera družijo staro in novo, sodobni oblikovalci in mojstri tradicionalnih obrti, računalniški geeki in knjižni molji, kuharji in kovinarji, arhitekti in mizarji, inženirji in radovedneži. V Rog lahko pridete na delavnico oblikovanja gline, si v tekstilnem labu sešijete nove hlače, s 3D-tiskalnikom natisnete najmodernejši nakit ali pa v zelenem labu vzgojite biomaterial, ki ga je mogoče uporabiti za izdelavo pohištva. Tu bodo vaše ideje prelevili v izdelke in vas naučili, da vse naredite sami. Imajo pa tudi knjižnico, kavarno, bistro, veliko teraso nad mestom, park z drevesi z užitnimi plodovi in vrt z visokimi gredami, v steklenem prizidku pa še številne udobne kotičke, kjer obiskovalci lahko posedijo, delajo ali se družijo.