Agencije in podjetja v oddelke za odnose z javnostmi zaposlujejo posameznike, ki svoje naročnike oziroma podjetje popolnoma razumejo. Podrobno poznajo potek poslovanja, poglobijo se v izdelke oziroma storitve in razumejo izzive, s katerimi se spoprijemajo. Vendar je to šele začetek – njihova naloga je, glede na branžo in interese, s komunikacijo podpreti poslovne cilje podjetja.
Komunikacijske podpore, ne glede na njen obseg, se splača lotiti celovito, od analize stanja do merjenja in ocenjevanja uspešnosti komunikacijskega projekta. Vzrokov za to je več, vendar tokrat izpostavimo dva. S celovitim pristopom ima projekt večjo možnost za uspeh. Drugi argument za celovit pristop je dokazovanje uspešnosti izvedenega komunikacijskega projekta. Zakaj je to pomembno? Ker je naloga komuniciranja podpora poslovanju in ker rezultate poslovnih ciljev lažje vidimo in jih bolje razumemo. Zato je treba tudi uspešnost izvedenega komunikacijskega projekta podpreti s številkami. S tem večamo kredibilnost komunikatorjev in dokazujemo nujnost komunikacijske podpore za uspešno poslovanje.
Kje pa pridejo prav veščine, ki se pojavijo v uvodnem reku slavnega nemškega fizika in matematika? Med analizo in rezultati se pri oblikovanju komunikacijskega projekta znajde še vsaj pet točk, ki potrebujejo pozornost. Glavna namera vsakega komunikacijskega projekta je prenos informacij, sprva od enosmerno ali dvosmerno simetričnega, od izhodiščne točke do prejemnika in nazaj, nato ali že nekje vmes se sporočilo razprši večsmerno in asimetrično. Čeprav se sporočilo razprši zunaj meja ciljnih javnosti, je ključno, da zares razumemo, komu sporočamo in kaj je tisto, kar prejemnika sporočila sploh zanima. S tem vedenjem informacije, ki jih želimo sporočiti, oblikujemo v osnovno komunikacijsko sporočilo. Na prvi pogled se naloga ne zdi prav nič posebnega, pa se skozi leta urjenja zdaj že več kot 25 generacij udeležencev kaže kot eden od večjih izzivov. Ne glede na to, ali gre za dolgoletne praktike ali novopečene komunikatorje, oblikovanje ali prilagajanje osnovnega komunikacijskega sporočila, udeležencem povzroča največ preglavic.
Če ponazorimo s preprostim primerom. Podjetje želi ciljnim javnostim sporočiti, da je od zdaj v naboru izdelkov, ki jih ponujajo, nova ustna voda. Iste informacije ne moremo na enak način povedati strokovnjakom za ustno zdravje in potrošnikom. Ob izdelku je zato treba razumeti potrošnika in njegove potrebe ter potrebe strokovne javnosti, celo zgodbo pa tako enim kot drugim razložiti tako, da bo v podporo poslovnim ciljem.
Vaja dela mojstra. Londonska šola za odnose z javnostmi v Sloveniji že več kot 20 let uri komunikatorje. Prijavljajo se praktiki, ki že leta delujejo na specifičnih področjih komuniciranja, pa jih zanima, v katero smer gredo trendi, iščejo inspiracijo za nadaljnje delo ali pa želijo svoje znanje razširiti na druga področja komuniciranja. Prijavljajo se tudi direktorji različno velikih podjetij pa tudi tisti, ki so pravkar končali študij in iščejo praktična znanja. Ne glede na to, s kakšnimi izzivi na področju komuniciranja se udeleženci spoprijemajo, jim v treh mesecih in s pomočjo 18 programskih modulov pridemo do dna. Diplomanti znajo h komunikacijskim projektom pristopiti celovito, od analize stanja do merjenja in ocenjevanja uspešnosti, neznanka pa ni več niti vseh pet vmesnih točk priprave projekta, vključno z oblikovanjem osnovnega komunikacijskega sporočila in prilagajanja sporočila različnim ciljnim javnostim. Diplomanti znajo razumeti in razložiti tako, da je razumljivo.
Naslednja, 27. generacija udeležencev bo komunikacijske veščine začela krepiti marca 2021. Organizatorji in izvajalci programa, v okviru katerega se bo zvrstilo 18 različnih modulov, so pripravljeni tako na izvajanje v živo kot prek spleta. Več informacij in možnost prijave je na voljo na
www.lspr.si.