Neomejen dostop | že od 9,99€
Novi nemški zvezni minister za finance Christian Lindner je bil leta 1997 šele osemnajstletni gimnazijec tik pred maturo, ko je s prijateljem že ustanovil podjetje in lastnikom majhnih in srednjih podjetij, ki bi mu lahko bili očetje, podjetniško svetoval ter jim prodajal koncepte za stike z javnostmi.
Kot je videti iz televizijskega prispevka o njem iz tistega leta, je to zelo dobro obvladal, ne da bi imel ustrezne šole ali celo diplome. Takrat je tudi izrekel v zadnjem času velikokrat citiran stavek, da »so težave samo trnove priložnosti«. Zdaj, ko je v času pandemije covida-19 in posledičnih gospodarskih težav prevzel skrb za nemško državno blagajno, bo ta njegov rek dobil povsem nove razsežnosti.
Takšnih, hudo trnovih priložnosti, o kakršnih je bolj retorično kot iz izkušenj govoril pred četrt stoletja, mu namreč na novem položaju ne bo manjkalo. Te »priložnosti« so za veliko drugih še vedno samo težave in vsi v Nemčiji od njega pričakujejo, da jih bo znal rešiti. Ali, po njegovo, odstraniti trne in izkoristiti priložnost.
Po prvih napovedih, ki jih je dal po tem, ko je šele pred mesecem dni nastopil delo finančnega ministra, je njegov načrt dokaj klasičen in ga v večji meri ne bo mogel začeti uresničevati pred letom 2023. Za letošnje leto je namreč zvezni proračun že sprejel prejšnji sklic parlamenta in je zavezujoč.
Potem pa Lindner obljublja, da bo država posledice pandemije covida-19 blažila predvsem tako, da bo poskrbela za najmanj trideset milijard evrov različnih davčnih olajšav in razbremenitev za posameznike in podjetja. Tako že za leto 2023 napoveduje znižanje ali celo popolno odpravo obdavčitve prispevkov za pokojninsko blagajno in ukinitev davčnih pribitkov k ceni električne energije, za podjetja pa nov zakon, ki bo omogočil, da bodo izgube iz let 2021 in 2022 lahko kompenzirali z dobički iz prejšnjih let.
Seveda bo varčevala tudi država, je ta teden napovedal v pogovoru za Bild am Sonntag. Svoje ministrske kolege v Scholzevi vladi je že prosil, naj ponovno pretehtajo izdatke svojih ministrstev in izločijo vse, ki niso nujni. Sam je že predlagal, da bi opustili načrtovano gradnjo novega reprezentančnega vladnega terminala na berlinskem letališču, ki bi stala okrog petdeset milijonov evrov. »Vrniti se moramo k zdravim javnim financam. To je naša odgovornost do mlajše generacije,« je dejal.
Večino svojega aktivnega življenja je preživel v politiki. Član FDP je postal že pri trinajstih letih, leta 2000 je pri enaindvajsetih postal najmlajši poslanec deželnega parlamenta dežele Severno Porenje - Vestfalija v njegovi zgodovini, leta 2013 je pri štiriintridesetih postal tudi najmlajši predsednik stranke FDP na zvezni ravni. Na tej funkciji je ostal vse do zdaj, v zadnjih dvaindvajsetih letih je bil ves čas ali deželni ali zvezni poslanec.
In čeprav se je sorazmerno hitro poslovil od podjetništva, študiral pa ni ekonomije, temveč politologijo, pravo in filozofijo, pa mu ni mogoče očitati, da ne ve, o čem govori, ko napoveduje davčne olajšave. Z davki se je vendarle ukvarjal že kot študent, saj je na politologiji magistriral na temo davčne konkurence in davčne izravnave. Nemci z zanimanjem čakajo, kako se bo odrezal v praksi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji