Kako nadarjene raziskovalce zadržati doma

»Slovenska znanstvena fundacija (SZF) si bo na podlagi podpore, ki so jo njenemu poslanstvu izrazili predstavniki soustanoviteljev, še naprej prizadevala krepiti sobivanje ter upoštevanje različnih načel in stališč udeležencev v znanstvenem raziskovanju v Sloveniji in dobronamernih zamisli o tem, kako naj bi odpravili nekatere vrzeli v podsistemu znanosti,« je poudaril direktor SZF dr. Edvard Kobal ob koncu nedavnega posveta o delovanju te ustanove do leta 2020.



Vse od ustanovitve pred skoraj 25 leti Slovenska znanstvena fundacija uspešno izvaja obsežen program, ki pomembno dopolnjuje sistem organizacije in financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti pri nas. Pri tem daje poseben poudarek podpori mladim, nadarjenim raziskovalcem ter njihovemu uveljavljanju v nacionalni in mednarodni znanstveni skupnosti. Dr. Edvard Kobal je dejal, da »bo SZF v prihodnje še zlasti pazljivo proučevala in se odzivala na potrebe nastajajoče nove generacije slovenskih raziskovalcev, ki so zdaj doktorski študentje ali mladi doktorji znanosti v prvih petih letih njihove poklicne poti«.

Nujno je daljše znanstveno izpopolnjevanje

Temeljni cilj SZF je, kot so zapisali v program delovanja do leta 2020, v sodelovanju s soustanovitelji doslej razvito znanje in izkušnje usmeriti v reševanje razvojnih izzivov slovenske družbe. Pri tem si prizadevajo zlasti odpraviti tiste vrzeli v nacionalnem znanstvenoraziskovalnem programu, ki onemogočajo učinkovit prenos novih znanstvenih dognanj v tehnološkorazvojne in inovacijske dejavnosti, s čimer zmanjšujejo pomen znanosti kot enega ključnih razvojnih dejavnikov. Predvsem želijo pomagati ustvarjalnim ljudem in organizacijam, ki jim ni vseeno, kako se razvija slovenska družba in kakšno prihodnost lahko na temelju tega predvidevamo.

»SZF si bo tudi v prihodnje predvsem z neodvisnimi denarnimi pomočmi prizadevala za manj monolitno okolje in odzive nacionalne znanstvene skupnosti,« je povedal dr. Kobal in nadaljeval: »Prepričani smo, da bi morali slovenski raziskovalci širše razmišljati in pri svojem delu bolj upoštevati okolje, v katerem delujejo. Tudi med začasnim znanstvenim delovanjem v tujini bi morali to 'začasno' okolje bolj celovito zaznavati, se vanj vključevati in prenašati primere dobre prakse v matično okolje. Za uresničitev teh ciljev pa je potrebno daljše znanstveno izpopolnjevanje od dosedanjega, ki ga omogoča SZF za zgolj nekaj mesecev.«

Poudarjajo, da je SZF zagovornica in izvajalka alternativnega programa pospeševanja in promocije znanosti v slovenski družbi, uveljavljanja pluralizma v sofinanciranju znanosti ter zagovornica in uresničevalka sistema tako imenovane druge priložnosti za slovenske raziskovalce in druge prosilce neodvisne denarne pomoči za osebni in strokovni razvoj.

Znanstvena pismenost

Udeleženci posveta so kot pomembno področje delovanja SZF navedli načrtovanje in izvajanje programa Javno razumevanje znanosti in tehnologije, v okviru katerega poleg vsakoletnega slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo tudi podelijo priznanja za komuniciranje znanosti. S tem želi SZF doseči boljše razumevanje dosežkov znanosti in tehnike med Slovenci, jih spodbuditi k večji uporabi znanja ter k sodelovanju pri znanstveno-tehnološki politiki države.

Opozarjajo, da je znanstvena pismenost pogoj, da bi bili državljani sposobni uporabiti rezultate znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologije. Le znanstveno pismen državljan je sposoben pravilno razumeti temeljne znanstvene pojave, zakonitosti in teorije ter uporabiti dosežke znanosti in tehnologije za osebni razvoj in razvoj družbe, ki ji pripada. S podeljevanjem priznanj za komuniciranje znanosti opozarja SZF na pomen popularizacije in promocije znanosti za razvoj na znanju temelječe družbe.

SZF bo tudi v prihodnjih letih zagotavljala in razvijala obe podporni okolji za mlade, ki jih zanimata znanost in tehnologija. Raziskovalni laboratorij, katerega cilj je spodbujanje in promoviranje inovativnih pristopov k izobraževanju, je namenjen otrokom in mladostnikom. Za študente, diplomante in mlade doktorje znanosti pa so razvili IdeaLab. »Za delovanje in razvoj obeh podpornih okolij je še zlasti pomembna podpora visokotehnoloških podjetij in organizacij, ki se zavedajo pomena odkrivanja, usmerjanja in razvoja intelektualnega potenciala mladih ljudi na vseh ravneh, od osnovne šole pa do univerze,« pravi Kobal.

Ohranitev vplivne znanstvene skupnosti

SZF bo v prihodnje spodbujala tudi skupne predstavitve novih generacij slovenskih raziskovalcev in odločno nasprotovala nadaljnjemu odhodu najbolj nadarjenih mladih doktorjev znanosti v druge, razvitejše države. V ta namen bo skupaj s soustanovitelji izvajala trajno kampanjo za ohranitev dovolj močne in vplivne nacionalne znanstvene skupnosti, pri čemer bodo postavili v ospredje ustvarjanje razmer za optimalno delovanje novih generacij slovenskih znanstvenikov ter njihovo povezovanje s starejšimi, izkušenimi generacijami.

Kot zelo pomembno so udeleženci posveta opisali sodelovanje SZF s Svetovno federacijo znanstvenikov, saj je v okviru programa Svetovnega laboratorija od leta 2002 pridobilo podporo že 87 slovenskih štipendistov, ki raziskovalno delujejo na področjih največjih planetarnih izzivov 21. stoletja.

Raba slovenščine

Ob tem si bo SZF posebej prizadevala ohranjati rabo slovenščine pri komunikaciji tako v raziskovalni dejavnosti kot s predstavniki splošne javnosti. »Raba slovenščine v znanosti v domovini in v okviru slovenskih skupnostih po svetu naj se še naprej utrjuje in razširja, še zlasti ko gre za ozaveščanje o razvojni vlogi znanosti in o slovenskem prispevku h globalni znanosti ter znanstveni kulturi,« je poudaril Kobal in dodal: »V ta namen bo SZF spodbujala in podpirala nastajanje in objavo slovenskih besedil v tiskanih in elektronskih medijih, hkrati pa bo spodbujala medgeneracijski dialog med slovenskimi raziskovalci.«

Udeleženci posveta so na koncu SZF spodbudili, naj še bolj kot doslej pospešuje sodelovanje s sorodnimi organizacijami v evropskem prostoru in širše po svetu z namenom, da bi slovenskim raziskovalcem omogočili čim več stikov z znanstveniki v drugih državah. Raziskovalci si želijo, da bi bil pretok informacij večji, predlagali pa so tudi organiziranje različnih informativnih dni. Po mnenju dr. Edvarda Kobala bi tovrstne aktivnosti lahko vključili med dogodke slovenskega festivala znanosti, ki se je v preteklih letih že pokazal kot odlična priložnost za izmenjavo idej med raziskovalci iz domovine in drugih držav.