Brezposelnost julija navzgor, Avstrija je za delavce še vedno zanimiva

Konec julija je bilo v evidenci brezposelnih vpisanih 76.051 ljudi oziroma dobrih tisoč več kot junija. »58,3 odstotka več kot mesec prej se je prijavilo brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas, kar je običajno za ta čas leta,« so pojasnili na zavodu za zaposlovanje.

Delodajalci pogodbe niso podaljšali 4278 ljudem, ki so se zaradi tega prijavili na zavod. Ta skupina predstavlja 66 odstotkov vseh, ki so julija ostali brez dela. Julija se je zaradi zaposlitve iz evidence brezposelnih odjavilo 3618 ljudi, zaradi drugih razlogov je bilo odjavljenih še 1783. Pod črto pomeni, da je julijska registrirana brezposelnost 10,2 odstotka manjša, kot je bila lani v istem mesecu. V zadnjem letu se je število brezposelnih s terciarno izobrazbo zmanjšalo za 15 odstotkov, največje težave pri iskanju dela pa imajo najmanj izobraženi.



Po območnih službah zavoda za zaposlovanje pa se podatki precej razlikujejo: v Murski Soboti je iskalcev dela zdaj manj za 14 odstotkov, v Sevnici in Velenju za manj kot sedem. Pavšalna ocena, če upoštevamo število brezposelnih in stopnje rasti v zadnjem letu, sicer je, da se v regijah ob meji brezposelnost zmanjšuje hitreje kot drugje, k čemur pripomorejo tudi dnevne migracije na delo v Avstrijo. Kakšen je trg dela ob meji z Avstrijo?
 

Visoka tehnologija privlači

Pri zavodu za zaposlovanje smo zbrali podatke za tri širša obmejna območja v vzhodnem delu države, to so območja njihovih območnih služb Murska Sobota in Maribor ter območje Koroške, ki je sicer del velenjske območne službe.
Na območju Maribora, kjer je zdaj brez dela 10.400 ljudi, delodajalci iščejo kvalificirane delavce, predvsem na področju kovinarstva, v elektro ter lesarski dejavnosti, gradbeništvu in logistiki. »Delodajalci, ki so razvojno usmerjeni in imajo visoko tehnologijo, stalno iščejo visoko kvalificirane delavce in ponujajo boljše delovne razmere, kar se odraža v večjem prehajanju strokovnjakov med delodajalci,« ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje.



Opažajo tudi, da v tujino odhaja manj kvalificiranih delavcev, nekateri pa se zaradi zaposlitvenih priložnosti tudi vračajo. V prihajajočih mesecih je v Magni Steyr Slovenija predviden poskusni zagon proizvodnje. Od oktobra bodo postopoma prezaposlovali osebe, zaposlene na Agenciji Nuova, v slovensko podjetje. Konec februarja 2019 bo predvidoma v novi tovarni zaposlenih približno 400 delavcev.

Zaposlovanje na drugi strani meje je sicer še vedno zelo aktualno, »naši delavci so v določenih primerih zaradi višjega plačila pripravljeni opravljati dela, za katera imajo previsoko izobrazbo«, zatrjujejo na zavodu.

Sezonsko delo na obeh straneh meje

Na območju Murske Sobote, kjer se je število iskalcev zaposlitve v zadnjem letu zmanjšalo za 14 odstotkov, na slabih 4900, so delodajalci zavodu v prvem polletju letos sporočili 3092 potreb po delavcih. Največ povpraševanja je po kadrih z deficitarnimi poklici. Med podjetji, ki so prijavila največ potreb, zavod posebej navaja Carthago, Varis, Radensko … ter opozarja na velike potrebe po sezonskih delih, ki pa so tudi v sosednji Avstriji, zato veliko delavcev odhaja tja.

Na Koroškem sta največja delodajalca Sij in TAB, oba stalno iščeta nove delavce, največ prostih mest pa je letos objavilo tekstilno podjetje Dani AFC. Na splošno je tudi na Koroškem največ potreb po kadrih, ki so deficitarni, pojasnjujejo na zavodu in napovedujejo novega velikega zaposlovalca. Podjetje Yildiz Entegre Adria, ki je po stečaju kupilo Lesno tovarno ivernih plošč, bo ponovno oživilo dejavnost. Do pomladi bodo predvidoma v celoti zagnali proizvodnjo, takrat naj bi v podjetju delo dobilo 300 ljudi.

Delo v Avstriji

Na zavodu so jasni: »Avstrija je na obmejnih območjih še vedno pomemben zaposlitveni cilj slovenskih iskalcev. Konec junija 2018 je bilo na avstrijskem Štajerskem zaposlenih 14.638 Slovencev, od tega je bilo dnevnih oziroma tedenskih migrantov 11.057. V celotni Avstriji je bilo zaposlenih 24.789 Slovencev, od tega 13.792 dnevnih oziroma tedenskih migrantov.«

Najpogosteje se zaposlujejo v proizvodnji, kjer jih dela skoraj četrtina. Približno 16 odstotkov je zaposlenih v zaposlitvenih agencijah, zavod pa ocenjuje, da tudi večina teh dela v proizvodnih dejavnostih. Približno 12 odstotkov slovenskih migrantov v Avstriji dela v gradbeništvu, desetina v trgovini in gostinstvu, sledita logistika (7) ter zdravstvo in socialna oskrba (5) – po oceni gre za delovna mesta, kjer je zahtevana srednja poklicna izobrazba, in za manj kvalificirana dela. Večina teh zaposlitev je stalna.

Do dela onstran meje pomaga tudi zavod, saj prek mreže Eures sodeluje z avstrijskimi kolegi, ki mu posredujejo informacije o prostih delovnih mestih. Skupaj tudi organizirajo zaposlitvene sejme, oktobra bodo na primer delodajalci iz sosednje države predstavljali možnosti za sezonsko delo v zimskem turizmu.