Violeta Tomić: »Če bi EU kandidirala za članstvo v EU, ne bi bila sprejeta«

Ljubljana – Nekdanja igralka in samozaposlena v kulturi je od leta 2014 poslanka Levice v državnem zboru, kjer vodi odbor za kulturo. Za evropsko poslanko se je potegovala že na prejšnjih volitvah, letos pa poleg domače kampanje vodi tudi evropsko. Slovenska poslanka in belgijski sindikalist Nico Cue sta vodilna kandidata Evropske levice.
 

Z besedami, da ni ne legalen ne demokratičen, je predsednik vlade Marjan Šarec za bruseljski Politico komentiral sistem vodilnih kandidatov. Ste vodilna kandidatka (»spitzenkandidatka«) Evropske levice, zato stvari verjetno vidite drugače.

Sistem vodilnih kandidatov je nastal leta 2014, ko so želeli politiko približati ljudem, da bi politične skupine dobile obraz. S tem ni nič narobe. Sem počaščena in čutim veliko čast, da sem prvič v zgodovini Evropske unije kandidatka iz periferne oziroma majhne države. To mi omogoča, da predstavim politike Levice in da Slovenijo končno postavimo na zemljevid Evrope, saj nas na žalost še vedno zamenjujejo s Slovaško.

Zamenjujejo državi tudi zdaj, ko nastopate kot spitzenkandidatka?

Ne, zdaj je zelo jasno. V vseh državah Evropske unije imam preko intervjujev z vsemi vplivnejšimi mediji možnost povedati, od kod prihajam in katero stranko zastopam.
 

Glede na trenutne projekcije sicer ni realno, da bi predsednik evropske komisije prihajal iz vrst Evropske levice.

Realno je, da imamo možnost predstaviti alternativo neoliberalni sredini, ki je Evropsko unijo z vsemi varčevalnimi ukrepi privedla v položaj, v katerem smo zdaj z brexitom in vse bolj razširjenim desnim populizmom.
 

Kaj mislite s tem, ko omenjate desne populizme?

Nacionalizme, Viktorja Orbána, Mattea Salvinija in druge populiste, ki jih imamo v naši bližini. Gre za nevarna gibanja, ki izpodbijajo demokracijo, človekove pravice in druge civilizacijske pridobitve v Evropi.


 

Veliko opozoril smo slišali o suverenističnih in populističnih silah. Se vam zdijo utemeljena?

Absolutno. Reševanje krize z varčevalnimi ukrepi je povzročilo povečanje nestrpnosti. Podobno je bilo tudi v 30. letih prejšnjega stoletja. Mnogim se zdi, da se zgodovina v svojih strašljivih podrobnostih ponavlja. Desni populizem in nacionalizem je mogoče ustaviti le z zasukom politik. Brexit bi moral biti opozorilo, da je nekaj hudo narobe. Politike moramo zastaviti tako, da bodo evropski državljani imeli občutek, da so spoštovani, upoštevani in slišani. Sprašujejo nas za mnenje o trivialnih zadevah, ali naj premaknejo uro ali ne, ne dajejo pa nam nobene izbire o stvareh, ki res vplivajo na našo usodo: o fiskalnih politikah, zategovanju pasov, prodaji bank … Ljudje vidijo, da nimajo prav nobenega vpliva na to, kaj dela Evropska unija, ne glede na to, koga volijo. Rezultat je nizka volilna udeležba na volitvah, občutek nemoči in izgubljanje zaupanja. Na tem kapitalizirajo suverenistična gibanja.
 

Govorite o desnih populizmih, po drugi strani na desnici poslušamo o levih populizmih.

Populizem se navadno razume kot zavajanje ljudi in obljubljanje nečesa nerealnega, mi pa imamo zelo konkretne rešitve, kar smo že dokazali na nacionalni ravni. Levica prinaša novo politiko, ki v ospredje postavlja demokracijo, okolje in blaginjo. V našem programu je veliko ukrepov, ki bi povečali demokratičnost ter socialno in okoljsko pravičnost. Desetletje smo izgubili z ukvarjanjem z gospodarsko krizo, pozabili pa smo na eno najhujših kriz, ki nas zadeva vse, leve in desne, okoljsko krizo.
 

Lahko izpostavite tri ukrepe, ki so na vrhu vaše prioritetne liste.

Program Levice temelji na tem, da bi morala Evropska unija postati bolj demokratična, socialna in okoljska. Institucije, kot sta Evropska centralna banka in evropska komisija, so nedemokratične, imajo totalitarno moč odločanja o življenjih ljudi in usodah držav. Cele države lahko spravijo na kolena – še pomnite Grčijo? Izpostaviti je treba tudi vlogo lobistov. V Bruslju jih je registriranih kar 80.000, razporejeni so v 11.000 registriranih lobističnih skupin, in ti ljudje usmerjajo evropske politike. Državljani EU imajo tu absolutno premalo nadzora, premajhno moč. Evropi vladajo neizvoljene institucije. Evropski parlament je edini neposredno izvoljen, ima le posvetovalno vlogo. Saj veste: če bi EU kandidirala za članstvo v EU, ne bi bila sprejeta, ker ne ustreza minimalnim demokratičnim standardom.

Drugi ukrep je polna zaposlenost: Evropska centralna banka bi morala poleg prioritete ohranjanja evra in skrbi za inflacijo nujno imeti kot prioriteto tudi polno zaposlenost. Tretji ukrep, ki ga sestavlja veliko ukrepov, pa je zeleni »New Deal« za Evropo. To je evropski investicijski načrt, ki bi bil usmerjen v zmanjševanje razlik med periferijo in centrom ter v zelene tehnologije in energijo, evropsko mrežo hitrih železnic, javni prevoz, zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov.
 

Govorite o tem, da bi morali evropski poslanci imeti veliko večjo moč. Kakšna bi torej morala biti naslednja evropska komisija?

Morala bo imeti jasne politične prioritete: zmanjševanje razlik med centrom in periferijo; skrb za blaginjo tako v EU kot v soseščini; prizadevati si bo morala za okoljski preobrat v EU; in seveda za demokratizacijo. Komisarje bi morali predlagati nacionalni parlamenti, imenovati pa bi jih moral evropski parlament. Če hočemo demokratizirati evropsko komisijo, je nedopustno, da predsednik evropske komisije izbira komisarje. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da jih imenuje in tudi odpokliče.


 

Levica je zunanja koalicijska partnerica. Boste spremembo izbire komisarja predlagali tudi v Sloveniji?

Bomo predlagali. Smo že v prejšnjem mandatu.
 

Projekcije vam napovedujejo enega evropskega poslanca. Je to rezultat, na katerega merite?

Vedno merimo na boljši rezultat, kot nam ga napovedujejo. Tudi ko smo se prvič uvrstili v državni zbor, nas projekcije niso zaznavale, a smo dobili šest poslancev. Odvisno je tudi od tega, kako bomo delali na terenu in kako se bomo izkazali na soočenjih.
 

Kandidira tudi koordinator Levice Luka Mesec in obstaja možnost, da bo izvoljen s prednostnimi glasovi. Kako bi to vplivalo na stranko?

Možnost vedno obstaja in v zgodovini evropskih volitev se je to že zgodilo, vendar mislim, da se to ne bo zgodilo.
 

Zakaj mislite, da se ne bo?

Ne vem, verjamem, da se ne bo. Luka je podprl listo s svojim imenom, kot sem jo tudi že jaz, pa se niso postavljala nobena težka vprašanja. So pa se že pojavljali pozivi, kako bi z glasovanjem za Luko lahko škodili Levici, a pustimo se presenetiti. Vse to je stvar demokratičnih procesov. Čisto vsi rezultati so legitimni, in ko bomo imeli rezultat, se bomo odzvali nanj.
 

Večkrat ste omenjali ekonomsko krizo, brexit, dogodke, ki so zaznamovali prejšnji mandat. Kaj bo prihodnjega?

Že te volitve bodo nekakšen referendum o obstoju Evropske unije. Če bodo dobili glasove skrajni desničarji, potem se nam ne piše nič dobrega. Naslednjih pet let bo odločilnih za obstanek Evropske unije. Zamisliti se moramo, saj v tej smeri ne more več iti. Evropski establišment, ki je kriv za desetletje krize, ter nacionalistični populizem sta le dve plati istega kovanca. Naš projekt je odgovor na oboje: če hoče Evropa preživeti, bo morala pakte, ki države silijo v razprodaje, v zmanjševanje delavskih pravic in krčenje socialne države, nadomestiti s skupnimi zavezami k sociali, demokraciji in okoljskim ciljem. Evropski projekt je vreden, da se ga ohrani, a Evropska unija bo morala začeti delati v interesu vseh, ne le peščice.