Ljudmila Novak: Za ohranitev EU je treba ideološke boje pustiti za sabo

Ljubljana – Krščanski demokrati se na tokratne volitve podajajo samostojno, saj so prepričani, da mora tudi na desnici obstajati alternativa. V svojem četrtem naskoku na Bruselj mesto nosilke prepuščajo svoji nekdanji dolgoletni predsednici Ljudmili Novak. Slovenskega komisarja bi morali izbrati tudi glede na volilni izid strank na majskih volitvah, je prepričana.

Izkušena političarka je v preteklosti vodila občino Moravče in ministrstvo za Slovence po svetu. Če bo izvoljena na majskih evropskih volitvah, bo prekinila svoj četrti mandat poslanke državnega zbora in se po desetletju vrnila na evropski politični parket. Od tam bo po vseh neposrečenih poskusih reševanja zagat Unije, od katerih omenja banke, brexit in migracije, evropsko politiko ponovno poskušala približati državljanom. V njej ne sme biti prostora za kakršnekoli skrajnosti, opozarja.
 

Kako gledate na sistem vodilnih kandidatov za predsednika evropske komisije, ki za marsikoga ni dovolj transparenten?

Sistem ni dovolj dorečen. Dosedanja praksa je bila, da je kandidata, ki je nato postal predsednik, predlagala politična skupina z največjo podporo v parlamentu. A v prihodnjem mandatu na tem mestu potrebujemo povezovalno, kredibilno in kompetentno osebo. Časi so prenevarni, da bi to mesto zaupali nekomu brez vizije in poguma, saj nas čaka zahtevno obdobje. Zaradi zadnjih dogodkov me skrbi celo obstoj EU, kot jo poznamo danes. Tako kot se pomena svobode zavemo šele takrat, ko nam jo odvzamejo, se moramo zavedati, da EU ni nekaj samoumevnega. Za njo se je treba boriti.
 

Koga podpirate za predsednika?

Manfreda Webra iz EPP. Ne le ker prihaja iz naše politične družine, temveč zato, ker ga poznam še iz časov, ko sem bila evropska poslanka. EU je v obdobju, ko bo treba ideološke boje in politične egotripe potisniti v ozadje, v ospredje pa dati kredibilnost. Je demokrat z energijo in odprtostjo za dialog, predvsem pa spoštuje sočloveka in temeljne vrednote EU. Razume, da je treba vrniti občutek varnosti in poskrbeti za tiste, ki so pomoči potrebni. Razume, da se mora EU vrniti h koreninam, saj brez svobode, pravičnosti in varnosti ne more obstati.
 

Zadnji teden so zaznamovale suverenistične stranke. So opozorila o njihovem vzponu pretirana?

Pa ne samo to. Orbánov krog ljudi je z ustanavljanjem medijskih agencij v tujini poskušal razširiti svojo propagando. To samo po sebi ni problem, a ker ta propaganda vsebuje skrajne elemente ščuvanja ljudi in razpihovanja sovraštva, me to izjemno skrbi. Opozorila so upravičena. Zgodovina nam je pokazala, kam lahko skrajnosti pripeljejo Evropo, če jih pravočasno ne zaustavimo. Da ne bo pomote: razumem ljudi, ki so jezni na EU in čutijo, da je Bruselj le za elite, ki se ukvarjajo same s sabo. Potrebne so korenite spremembe, sicer se nam lahko zgodi sesutje in ponovitev scenarija iz nekega izjemno mračnega obdobja.


 

Je k priljubljenosti skrajnih politik prispevala odtujenost Unije od ljudi?

EU je po najhujši finančni in bančni krizi med letoma 2008 in 2015 pozabila na ljudi. Reševala je banke, kar je bilo sicer nujno potrebno, a to je pri malem človeku ustvarilo občutek, da je politika pozabila nanj. Zdaj imamo razmere, ko posel še dobro cveti, ljudje imajo službe, a so hkrati izgoreli, nova kriza pa je že na obzorju. Zato hiter gospodarski razvoj in materialne dobrine niso več dovolj, pomembno se je ozreti tudi na notranje zadovoljstvo in duševno zdravje ljudi. S sistemom je nekaj narobe, smo na hudi prelomnici.
 

Celina je v demografski krizi.

Drži. Zato nekatere države čutijo večjo potrebo po migrantih. A problem nastane, ker se državljani počutijo izigrane. Pozabili smo na pomembnost dela in življenja, a za vse probleme v neki državi ni kriva le EU. Velikokrat izhajajo z nacionalne ravni, ki jih vlade ne znajo rešiti in potem za to okrivijo EU. Vsaka članica ima probleme, ki jih mora najprej reševati sama. EU pa mora omogočati sodelovanje, da bomo ohranjali blagostanje in mir ter naše temeljne vrednote.
 

Omenili ste migracije, pri urejanju katerih so bile članice prepuščene same sebi.

Migrantska kriza leta 2015 je razkrila vso nefunkcionalnost, nepovezanost in odtujenost evropskih institucij od težav v članicah. Govorimo lahko o krizi evropskih institucij, a glavni razlog kolapsa izvira iz neenotnosti v zunanji in varnostni politiki. Države so na lastno pest diktirale politiko priseljevanja, da bi rešile pomanjkanje delovne sile. Priseljevanje ni problematično, če je zmerno in če poznamo svoje zmožnosti. Ker ni bilo vizije, je nastal kaos, zaradi katerega so državljani prestrašeni in zmedeni, EU pa na robu prepada. Vsiljevanje kvot državam ni primerno, to vprašanje moramo rešiti z demokratičnim procesom.


 

Ali zmanjka smernic tudi pri izbiranju slovenskega komisarja? V NSi ste predlagali, da bi se pri tem upošteval volilni rezultat.

Vsekakor bi morala obstajati merila za izbor. Poleg politične podpore, znanja in izkušenj mora oseba biti sposobna dialoga ter zastopati tudi slovenske interese, čeprav je komisarjeva naloga v prvi vrsti zastopati stališča EU kot celote. Prav bi bilo, da bi bil posredno izvoljen od ljudi. Kandidati na volitvah dobimo podporo volivcev, medtem ko je komisar izvoljen na predlog vlade. Volilni rezultat bi do neke mere morali upoštevati, postopki doma pa bi morali biti bolj natančno opredeljeni.
 

Komu je evroposlanec bolj zvest: svoji evropski politični skupini ali domačim interesom?

V prvi vrsti mora biti zvest svojim vrednotam in vesti, v srcu mora imeti Slovenijo in državljane, ki so ga izvolili, a se mora hkrati zavedati pomena EU.
 

So bili naši evroposlanci doslej enotni v zastopanju »nacionalnega interesa«?

Evroposlanci lažje sodelujejo med seboj, saj pokrivajo širša področja in so odmaknjeni od domačega dogajanja. Je pa res, da je pogosto že domača politika na liniji pozicija-opozicija neenotna, zato je to enotnost težko doseči, prav tako si vsakdo drugače razlaga nacionalni interes.

Poslanci niso predstavniki vlade, da bi morali v Bruslju zastopati njena stališča. A tokrat bo treba resnično stopiti skupaj in reci bobu bob, saj so na kocki bistveno večje stvari od posamičnih mandatov evropskih poslancev. Slovenija bo leta 2022 ponovno predsedovala EU, ko bo postavila tudi svoje prioritete. Pri tem je pomembno sodelovanje s slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu, ki so lahko vladi tudi v veliko pomoč pri predsedovanju. Vsi si želimo, da bi to nalogo Slovenija dobro opravila in si povrnila izgubljeni ugled.
 

Kakšen rezultat na volitvah pričakujete v stranki?

Želimo si najmanj enega poslanca. Možna je izvolitev dveh, saj smo na prvih evropskih volitvah leta 2004 že imeli dva. V zadnjem mandatu smo se povezali s SLS in prav tako dobili dva, ki bi ju morda dobili tudi brez tega.
 

V EPP so si želeli skupnega nastopa svojih članic. SDS in SLS sta se povezali, vi greste na volitve sami. Kako bo to vplivalo na uspeh desnice?

Za samostojno pot smo se odločili zato, ker imamo kredibilno listo in ker je NSi dobra alternativa. Če bi bila na desnem polu samo ena stranka oziroma skupna lista, bi to lahko marsikoga odvrnilo od volitev. Možnost demokratične izbire na desnici je izredno pomembna.

Vesela sem, ker bo na teh prelomnih volitvah v evropski parlament stranka imela kandidate, ki bodo lahko v vsakem trenutku kompetentno zastopali Slovenijo in bodo tudi enakovredni sogovorniki izkušenim politikom iz drugih držav. Vemo, da so v evropski parlament pogosto izvoljeni bivši ministri, predsedniki vlad, komisarji in drugi že uveljavljeni politiki.
 

Kakšno bo vzdušje v stranki, če Lojze Peterle ne bo izvoljen? Sam dvomi o tem, da bodo volivci nagradili kandidate, ki ste trenutno poslanci DZ?

V teh časih se večkrat spomnim na svojega očeta, ki je dejal, da funkcije pridejo in gredo, a so naša dejanja tista, ki ostanejo. Zato se Peterletu zahvaljujem za delo, ki ga je v zadnjih 15 letih opravil v evropskem parlamentu in da je stranko uspešno vodil na vse volitve. Njegovega pečata ni možno izbrisati.

Čeprav sem mu bila pripravljena dati prednost, je stranka za nosilko liste izbrala mene. Nosilci imamo prednost, saj nam stranka z uvrstitvijo na prvo mesto da poseben pomen, a izvoljen je lahko prav vsak, ki mu volivci namenijo preferenčni glas.

 

Če boste izvoljeni, na katerih področjih bi radi delovali?

Največ izkušenj imam v odboru za kulturo, izobraževanje, mladino, medije in šport, a menim da bo v prihodnje treba posvetiti pozornosti tudi politikam, ki so izraz skrbi za človeka.

Podjetja, banke in finančne institucije ne morejo obstajati brez delovne sile ter zadovoljnih in zdravih državljanov. Ker kariera in funkcije niso najpomembnejše, se bo treba zavzeti za večje spoštovanje človeka, družine in druge vrednote, ki so oblikovale evropsko demokracijo.

Treba je spodbujati povezovanje na področju kulture ter ohranjati pestro kulturno dediščino Evrope. Več skrbi moramo nameniti vzgoji za vrednote, iz katerih je zrasla.

Nadgraditi bo treba program Erasmus+, ki mladim in tudi drugim omogoča širjenje obzorij in nabiranje izkušenj v drugih evropskih državah. A razporeditev po odborih bo odvisna od tega, kateri slovenski poslanci iz vrst EPP bodo izvoljeni v parlament, saj se znotraj skupine potem dogovorijo o članstvu v odborih.