Kako so se premešale karte na desnici?

Ljubljana – Na predstavitev zavezništva evropskih desnih populističnih strank za volitve v evropski parlament slovenskih strank ni bilo, a ne zato, ker suverenističnih idej po vzoru Mattea Salvinija, Marine Le Pen ali Viktorja Orbána ne bi gojile. Ključno vprašanje pred majskimi volitvami je, koliko volivcev lahko s takšnimi težnjami pritegnejo in kdo na desnici bo na ta račun izgubil?

»Obstaja možnost, da bo prišlo do drobitve glasov, česar si ne želimo. Strankam, ki pripadamo Evropski ljudski stranki (EPP) se je zato zdelo pomembno, da sodelujemo. Želeli smo si, da bi v Sloveniji sodelovale vse tri stranke, a smo se nato le dvoji odločili za skupni nastop,« na nastop Domovinske lige na evropskih volitvah odgovarja prvak SLS Marjan Podobnik. Čeprav EPP ni idealna, ostaja jamstvo za povezano Evropsko unijo tudi v prihodnje, zatrjuje. Prav EU je poskrbela za ohranitev miru v Evropi in navidezne bližnjice niso vedno bližnjice k boljšemu, opisuje Podobnik, ki je, tako kot kandidati za evropske volitve, ob predstavitvi skupne liste SDS in SLS nastopil izrazito proevropsko.
 

Desno od proevropske politike

Da v Sloveniji obstaja prostor za novo desno stranko, ki bi bila, kot je na primer Domovinska liga, bolj evroskeptično usmerjena, pravi Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije. Glede določenih vprašanj bi se stranka morala pozicionirati bolj desno od obstoječih strank desnega pola, predvsem SDS, ki je članica EPP, in zagovarja bolj proevropsko politiko. »Vprašanje pa je, koliko abstinentov lahko Bernard Brščič in Lucija Šikovec Ušaj pritegneta na volišča, pri tem pa bosta za seboj gotovo pritegnila najbolj radikalno krilo SDS,« napoveduje Igor Pribac s filozofske fakultete in dodaja, da bo manj kot SDS sicer izgubila programsko sorodnejša SNS, na katero prisegajo predvsem volivci, ki ne pristajajo na antikomunistični diskurz SDS.

»Mi ne pristajamo na filozofske variante, ampak zdravo kmečko pamet,« razliko opisuje prvak SNS Zmago Jelinčič, ki Domovinske lige ne vidi kot konkurenco, čeprav bi se obe v primeru izvolitve v evropski parlament pridružili skrajni politični skupini, Evropi narodov in svobode (ENF). Za zdaj s povezavami na evropski ravni sicer sploh še niso začeli.
 

Bo SDS znova zasenčila NSi?

Z besedami, da so se v zadnjem obdobju vrstile razlike v politični kulturi, načinu delovanja in programu, pa je prvak NSi Matej Tonin razložil, zakaj se NSi na evropske volitve podaja sama. »Glede na raziskave javnega mnenja, ki smo jih naredili, nas skupna lista ne ogroža,« je jasen Tonin, ki opisuje, da je tip njihovih volivcev nekoliko drugačen od SDS in SLS. Na evropskih volitvah bi s svojo premišljeno sestavljeno listo NSi tako lahko postala relativna zmagovalka na desnici, navaja Igor Pribac, a dodaja, da bi stranko, ki si želi iz sence SDS, na parlamentarni ravni srednjeročno lahko spet zasenčil prvak SDS Janez Janša, ki se s povezovanjem z SLS poskuša prikazati kot politik, ki lahko povezuje. Na roko mu gre celo nastanek Domovinske lige, na podlagi še skrajnejših stališč bi SDS lažje obveljala za zmerno sredinsko stranko. Vprašanje sicer, ali bo Bernard Brščič glede na svoje napovedi, da ni naklonjen temu, da bi šel od poraza k porazu, ob morebitnem neuspehu na evropskih volitvah sploh nadaljeval s političnim udejstvovanje ali pa se bo po zgledu Aleša Primca umaknil.