Kdo bo poskušal na evropskih volitvah presenetiti?

Ljubljana – Medtem ko so parlamentarne stranke, razen SNS in Desusa, iz rokava potegnile že vse svoje evropske adute, v večini zunajparlamentarnih strankah še skrivajo svoje kandidate in zbirajo potrebno število – najmanj 1000 za politično stranko oziroma 1500 za skupno listo dveh ali več strank – overjenih podpisov volivcev za nastop na evropskih volitvah.

»Cilj je vstop v evropski parlament. Če ne bi verjel, da je mogoč, se tega ne bi šel,« napoveduje Bernard Brščič, državni sekretar druge vlade Janeza Janše in najverjetnejši nosilec evropske liste Domovinske lige. Listo bo stranka, ki jo je prvak SDS Janez Janša označil za legitimno, a škodljivo zaradi drobljenja glasov na desnici, predstavila do 26. aprila, ko se bo začela tudi uradna predvolilna kampanja. Poleg Brščiča bo na listi tudi nekdanja članica SDS Lucija Šikovec Ušaj. Na pomisleke o visokem vstopnem pragu, ki je za evropski parlament med osmimi in dvanajstimi odstotki, Brščič odgovarja, da je visok, a ne nedosegljiv. »Ali ni nekaj narobe s trgom, na katerem 75 odstotkov potencialnih kupcev ne pride na trg. Morda pa ponudba ni ustrezna,« opisuje Bernard Brščič, ki poudarja, da so največje evropske grupacije (EPP, S&D in ALDE), ki se z zagovarjanjem »multikulti globalizma« vsebinsko ne razlikujejo, v zatonu, ideologija evroskeptične Evrope narodov in svobode (ENF), kamor se nameravajo pridružiti, pa v vzponu.

Z geslom »Evropo Evropejcem« si korenitih sprememb želi tudi Dobra država nekdanjega poslanca Bojana Dobovška, ki bo nastopila – podpise podpore še zbirajo – s prvopostavljenim diplomatom Petrom Golobom.

Za nastop na evropskih volitvah se praviloma odloča manj list kot na državnozborskih volitvah. Leta 2008 je na parlamentarnih volitvah nastopilo 17 list, leto pozneje na evropskih volitvah 12. Pred petimi leti, ko so bile na sporedu tako volitve v domači kot evropski parlament, je na domačih nastopilo spet 17 list, na evropskih pa 16.

Je zato kriv tudi sistem volitev v evropski parlament? V primeru, da je na listi osem kandidatov, ki so pripravljeni delati, je ena volilna enota z možnostjo prednostnih glasov lahko tudi prednost, pravi Andrej Čuš, predsednik Zelenih Slovenije, ki se je po odločitvi SLS za skupno listo s SDS spet znašel pred dilemo, ali bo stranka nastopila s samostojno listo ali bo iskala nove povezave. »Kadrovski nabor imamo, prav tako tudi aktivne občinske odbore ter nismo odvisni od nasvetov iz ozadja,« pravijo v stranki, kjer za zdaj še ne vedo, kateri evropski poslanski skupini bi se pridružili, če bi jim vendarle uspel veliki met. V šali je Andrej Čuš povedal, da jim je najbliže »zelena ljudska stranka«, torej nekakšna mešanica med Evropsko ljudsko stranko in Zelenimi. Ti v Sloveniji niso podprli ne njih ne evropskega poslanca Igorja Šoltesa, ki je bil v tem mandatu njihov član in bo zdaj nastopil z Desusom, ampak Uršo Zgojznik, kandidatko liste Povežimo se.

Svojo nastop na evropskih volitvah je med prvimi – že februarja – naznanila LDS, kjer pa se zdaj zdijo veliko manj odločni. Predsedujoči Anton Anderlič nam je povedal, da bodo odločitev vsekakor morali sprejeti kmalu, za več podrobnosti pa niso bili dosegljivi.