Romana Lesjak: Nisem si predstavljala, da nam bo uspelo sanirati toliko škode

Med dogovarjanjem za pogovor smo jo ujeli v domu starostnikov v Črnečah, tisti dan pa je obiskala še stanovalce doma v Ravnah na Koroškem, kar naredi večkrat na leto ob praznikih. Delova osebnost leta 2023, naj prostovoljka v javni upravi in seveda županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je tako rekoč ves čas na terenu in med občani. Lani jo je zaposlovala predvsem sanacija razdejanja, ki so ga za sabo pustile poplave avgusta 2023. Pravi, da so opravili veliko dela, da pa jih kar nekaj nalog še čaka tudi v novem letu.

Črna je bila med najbolj prizadetimi v poplavah avgusta 2023, tudi lani vas ujme niso zaobšle, saj je bilo poplavljenih 17 hiš. Kako daleč ste z obnovo?

Lanske poplave so bile drugačne narave kot predlanske. V letu 2023 so poplavljali reka in hudourniki, lani pa je bila problem velika količina padavin v nekaj minutah. Tam, kjer so bile velike odprte površine, kot so, recimo, travniki in smučišče, se je tako voda začela prelivati. Težava je bila tudi kanalizacija, ki ni zmogla požirati toliko vode. Zdaj odpravljamo posledice predlanskih poplav, v sklopu tega pa tudi lansko škodo, saj so bile poplavljene iste hiše kot leta 2023. Sanacijo smo začeli takoj, tako da smo ogromno dela že opravili, ker nismo čakali na odločitve države. Z ministrstvom za naravne vire imamo podpisane vse pogodbe in odobrena vsa sredstva za obnovo, konec leta smo od države prejeli 5,8 milijona evrov za lani opravljena dela. Lahko rečem, da so bili naši izvajalci glede tega kar prizanesljivi do nas.

Na dražbi fotografij zbrali 12.400 evrov, znesek še raste

Po poplavah vas je najbolj skrbelo, kje boste dobili izvajalce, saj jih je primanjkovalo.

Da, največji problem je bil dobiti dobre izvajalce.

Kaj pa je še treba urediti?

Ocenjujem, da imamo opravljenega okrog 25 odstotkov potrebnega dela. Za leti 2025 in 2026 je za vodotoke namenjenih okrog 17 milijonov evrov, mi pa bomo v prihodnjem proračunu imeli enako kot letos za sanacijo predvidenih še okoli 20 milijonov evrov. Pri nas imamo zaselke, kamor se moraš peljati 12 kilometrov ali več, in te ceste so bile na veliko delih precej poškodovane, tako da to saniramo. O Bistri lahko rečem, da imamo okrog 40 odstotkov že urejenega, enako velja za Toplo. Na začetku Javorja in v Podpeci smo že precej naredili, proti Ludranskemu Vrhu pa bo treba cesto še urediti. To so glavne prometnice. Mislim, da smo opravili ogromno dela. Ko sem predlani gledala razdejanje v Črni, si nisem predstavljala, da nam bo v enem letu uspelo sanirati toliko škode, nas pa seveda čaka še ogromno dela. Tako v samem centru kot pri sanaciji cest. Skratka, letos bomo nadaljevali, kar smo lani začeli, in dodali še določene nove projekte.

Ali glede na doslej opravljena dela že lahko rečete, da boste morebitne nove ujme pričakovali bolj mirno?

Kar zadeva vodotoke in hudournike, ki so jih očistili, lahko rečemo, da morebitne nove ujme ne bi smele povzročiti take škode, kot je bila predlanska. Je pa res, da narava škodo povzroča na različne načine, zato se bojimo tudi vetra in neviht, kakršna je bila julija lani, ko je škodo povzročila velika količina padavin.

Kako zdaj po letu in pol ocenjujete pomoč države pri sanaciji? Zdi se, da predvsem vse teče prepočasi.

Mogoče bi na določenih točkah postopke lahko pospešili. Mi smo morali iti skozi vso birokracijo za potrditev sanacijskih del, nato pa smo morali pritiske izvajati še za to, da smo končno dobili pogodbe z ministrstvom za poplačilo opravljenih del. Kar se tiče prvega odziva države, lahko rečem, da je bil zelo dober. Prvič se je tudi zgodilo, da smo občine in prizadeti občani dobili predplačila. Če govorim konkretno za našo občino, pa menim, da smo dobili bistveno premalo sredstev za sanacijo. Ta so bila namesto glede na povzročeno škodo določena po številu prebivalcev. Črna na Koroškem je po površini zelo velika, prebivalcev pa nima toliko, tako da smo dobili le dve povprečnini, medtem ko so občine, ki so bile bistveno manj prizadete, dobile veliko več. Vseeno smo se odločili, da ne bomo čakali, z izvajalci smo sklenili pogodbe in začeli delati. Če bi čakali na potrjene pogodbe z ministrstvom, pol leta ne bi delali nič in bi bila sanacija manj učinkovita.

Po izboru uredništva medijske hiše Delo in bralcev Dela je bila Romana Lesjak lani razglašena za Delovo osebnost leta 2023. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ampak obljubljeno je bilo, da bodo občine, kot je Črna, prav zaradi tega lahko dobile dodatna sredstva, če jih bodo potrebovale. Ste jih dobili?

Ne, niti evra dodatnega denarja nismo prejeli. Smo pa namenili 1,4 milijona evrov lastnih sredstev, da smo lahko vsaj nekaj plačali izvajalcem, medtem ko smo čakali teh šest milijonov evrov državnega denarja. Jaz sem se ves čas sklicevala na obljubo premiera Roberta Goloba, ki je v Slovenj Gradcu marca rekel, da bomo, ko bomo porabili predvidena sredstva, dobili dodatna.

Tudi vaša hiša je bila poplavljena, ali vam jo je uspelo sanirati, glede na to, da ste ogromno na terenu?

S svojo hišo se še nisem ukvarjala, razen tega, da so ob njej vodarji postavili škarpo, tako da se zdaj verjetno lahko počutimo bolj varne. Druga dela še čakajo. Zdi se mi, da moram najprej poskrbeti za kraj.

Že v času poplav in tudi v nadaljevanju ste zelo opozarjali, da ljudje poleg cest potrebujejo mobilni signal. Kako daleč ste zdaj s tem, ali so vsi zaselki pokriti ali ne?

Mislim, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo na tem področju naredilo bistveno premalo, ne le zdaj v času poplav, ampak tudi med epidemijo. Pri nas je bil največji problem to, da so bili po zaselkih, kjer živijo otroci, ki obiskujejo šolo, in ljudje, ki so delali od doma, brez mobilnega signala. Napredovali smo toliko, da nam država pri izvajanju sanacije prizna, da lahko vgrajujemo cevi. Tako da svojo infrastrukturo polaga Elektro Maribor, ponekod je z optičnim omrežjem pristopil tudi Telekom Slovenije. Ne vem, kako uspešen je bil razpis ministrstva za gradnjo širokopasovnih omrežij, v preteklosti se izbrani izvajalec tega ni lotil, ker da se mu to na Koroškem zaradi zahtevnosti terena ne izplača. Upam, da bo nova ministrica poskrbela za to, saj imamo ogromno belih lis. Ko obiskujem te vaške skupnosti, se jim zdita največji problem cesta in mobilni signal.

Verjetno je za te ljudi iz manjših zaselkov signal še pomembnejši kakor pa, recimo, za koga, ki živi v mestu in ima vso infrastrukturo pri roki?

Gotovo. Ravno zato menim, da bi morala država poskrbeti za to, saj bi ji moralo biti v interesu, da ima poseljeno obrobje, in mi smo obmejna občina. Zato bi morali imeti zagotovljene te dobrine, da bodo ljudje še vztrajali. Ne vem, kaj se bo zgodilo s Slovenijo, če se bo vse zgrnilo v Ljubljano. Avstrija je, na primer, z določenimi ukrepi celo Slovence vabila, da se preselijo k njim.

Apokaliptične prizore poplav in plazov, ki smo jih predlani spremljali v Sloveniji, so letos žal izkusili tudi v Španiji, Italiji, Avstriji in še nekaterih drugih evropskih državah. Kako ste doživljali to?

Vedno rečem, da smo v bistvu imeli srečo, ker nismo imeli niti ene smrtne žrtve, ki bi izvirala neposredno iz poplav. Pa tudi škoda je bila v primerjavi s Španijo ali Jablanico drugačna. Tam so ujme vse porušile skoraj do temeljev. Je pa res, da je bila razsežnost pri nas večja, saj je bilo prizadetih kar 186 občin. Za Jablanico smo zbrali kar nekaj pomoči, ki jo moramo še dostaviti. Poskušamo se odzivati na te človeške nesreče, tako da smo zbirali pomoč tudi za Turčijo, Hrvaško ... Mi smo bili deležni izjemne solidarne pomoči, verjetno tudi zato, ker smo bili med prvimi, ki se nam je to zgodilo. Ko sem gledala te prizore drugod, so marsikje rekli, da še nihče ni prišel do njih in jih vprašal, kaj potrebujejo. K nam pa se je pomoč zgrinjala iz vseh smeri. Tako da se mi ti ljudje res smilijo, še posebej ker imamo poleg naravnih katastrof razmeroma blizu še povsem nepotrebna vojna žarišča, kjer se dogajajo grozljive stvari. Vsakič znova rečem, da smo lahko hvaležni, da živimo v varni državi, ki nam zagotavlja določeno socialno varnost. Zato se sprašujem, od kod izvira to naše nezadovoljstvo, ki ga vsak dan izražamo in je povsem nepotrebno.

Rekli ste, da smo bili morda deležni večje pozornosti. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je leto po poplavah spet obiskala Črno na Koroškem. Vas je to presenetilo?

To je bilo prijetno presenečenje. Ko sem prejela klic, da si je za obisk izbrala Črno, se mi je to zdela izredno lepa gesta, čeprav so bili odzivi različni. Tudi v času poplav so mi govorili, da se eni hodijo sem samo slikat. Vsak, ki je prišel, je prišel z nekim namenom, in ne zaradi slikanja. Mislim, da so predstavniki oblasti, od predsednika vlade do drugih, dolžni obiskati območja, kjer se zgodijo takšne nesreče, ne pa da so zaradi prihoda tarča kritik. Ne glede na to, kdo vlada, se mi zdi nepotrebno takšno obmetavanje v času, ko bi bilo treba stopiti skupaj. Ni pomembno le, da gradimo mostove kot del infrastrukture, mostove je treba graditi tudi med ljudmi.

Županovanje gotovo ni služba od sedmih do treh, pač pa naloga, ki traja 24 ur vsak dan, pravi županja Črne. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Vlada je pred kratkim sprejela zakon o financiranju občin, ki prinaša tudi sistemske rešitve za kritje dodatnih stroškov občin. Kaj menite o predlaganih rešitvah?

Za zdaj sem seznanjena le z višino povprečnine, s katero se absolutno ne strinjam, saj se mi zdi prenizka. Namenjena je namreč zgolj opravljanju osnovnih nalog, nikakor pa ne omogoča razvoja neke občine. Zato moramo biti zelo ustvarjalni, da pripeljemo dodaten denar za druge naložbe. Čeprav smo imeli sanacijo, smo lani dokončali kegljišče, nadaljevali smo postavitev turistične infrastrukture z Ubranim parkom v Žerjavu, zamenjali razsvetljavo, skratka poskušali smo skrbeti tudi za drug razvoj.

Kakšne načrte pa imate za letos?

Lani smo začeli rušiti del stavbe centra za usposabljanje, delo in varstvo, tako da je prednostna naloga izgradnja doma starejših. Ko sem pred prazniki obiskovala stanovalce drugih domov, so se mi že prijavljali za dom v Črni, saj bi marsikdo želel preostanek življenja preživeti v domačem kraju. Sicer pa bomo nadaljevali sanacijo in se poskušali z delavskim domom Žerjav prijaviti na razpis za obmejna območja. Spremljamo tudi gradnjo ceste Črna–Mežica, ki je v polnem zamahu.

Zaposleni smo jeseni dobili tako imenovano pravico do odklopa od dela. Ima tudi županja Črne to pravico oziroma ali jo prakticira? Zdi se namreč, da ste ves čas na terenu.

Jaz tega ne prakticiram. Svoje delo jemljem kot čast, da lahko županujem v svojem rojstnem kraju. Po najboljših močeh poskušam delati za ljudi. Zdi se mi prav, da se je ta pravica uveljavila, vsekakor pa ne tam, kjer je treba tudi zunaj delovnega časa kaj postoriti. Županovanje gotovo ni služba od sedmih do treh, pač pa naloga, ki traja 24 ur vsak dan.

Lani ste na prireditvi Delova osebnost leta izrazili željo, da bi si ogledali tekmo slovenske reprezentance na Euru 2024. In če sem prav zasledila, vam je uspelo?

Da, tam pa sem imela malo odklopa in sem šla navijat. (smeh) Bila sem na dveh tekmah – v Münchnu in Frankfurtu. Lahko rečem, da sem bila izjemno ponosna, da je naša reprezentanca dosegla toliko, hkrati pa tudi žalostna. Zadnji gol Srbije nas je kar potrl. Mislim, da ima slovenska reprezentanca kar velik potencial in da se lahko uvrsti na še kakšno evropsko ali svetovno prvenstvo. Nogomet je ena izmed mojih strasti. Tudi doma si ob sobotah, kadar ima domače tekme nogometni klub Peca, za katerega res iskreno navijam, vzamem čas in grem tja vpit.

Kaj si želite oziroma pričakujete v letu 2025?

Vsekakor si želim, da bi lahko sanacijo nemoteno nadaljevali in da ne bi bilo novih naravnih katastrof. Želim si tudi mir v svetu in brezskrbne otroke, brez lakote in trpinčenja, skratka, da bi bil svet bolj normalen. Osebno pa, da bi bili vsi okrog mene zadovoljni in bi se imeli radi.