Neomejen dostop | že od 9,99€
»Biti prvi človek Uefe je ogromna čast in še večja moč, Slovenija po zaslugi Aleksandra Čeferina nikoli ni bila prepoznavnejša na zemeljski obli. Uefa je močnejša od držav, nogomet je fenomen, ki ga ne more preglasiti nobeno drugo globalno gibanje.«
A kot je na prireditvi še poudaril odgovorni urednik Dela Bojan Budja, je Čeferin vseskozi ostal tudi aktiven državljan Republike Slovenije. Ni ji pomagal le športno, nogometno, z zaščitnimi maskami, kot ugleden odvetnik je jasno in glasno stopil v bran pravni državi in spoštljivi javni komunikaciji.
Odločno se je uprl vsemu, kar deli našo in njegovo državo, pri tem pa opozarjal, da lahko tovrstne izzive rešimo le doma v Sloveniji, Bruselj nam jih ne bo.« je ob predaji priznanja povedal Budja. Čeferin, ki je Delov častni naziv prevzel za epidemiologom Mariem Fafanglom, se tako v 31-letni zgodovini Delovega priznanja pridružuje množici uglednih imen, ki so pomembno zaznamovale slovensko družbo.
Prireditev si lahko ogledate v posnetku
Med letošnjo deseterico nominirancev so bili še: Alojz Ihan, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, Roman Jerala, doktor kemijskih znanosti, Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana, Ema Kugler, režiserka in multimedijska umetnica, Samo Zver, predstojnik oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana, in Barbara Štrukelj, urednica Slovenske tiskovne agencije.
Od leta 1990. ko je bila izbrana prva Delova osebnost leta, pa do danes so bili med prejemniki številni znanstveniki, pisatelji, olimpijski prvaki, zdravniki, ministri, prostovoljci, raziskovalci, umetniki. Vsak po svoje govorijo zgodbo o času, ki smo ga živeli in preživeli. Tako tudi drugo leto epidemije, ki ji še ni videti konca.
Aleksander Čeferin je v svojem zahvalnem govoru poudaril, da je ponosen, da je v tako odlični družbi nominirancev. »Časopis Delo me spremlja vse življenje, od mladosti, ko sem čakal, da mi oče preda športne strani. Rad bi čestital vsem Delovim delavcem za pokončno držo. Novinarstvo je pomembno poslanstvo.« Ob novoletni čestitki in upanju, da bo novo leto opravilo z epidemijo, pa je poudaril, da smo Slovenci smo uspešni samo, če smo enotni. »To vemo posebej mi, ki smo v tujini.«
Utemeljitev nominacije za Aleksandra Čeferina: Aprila je z bliskovito akcijo zatrl načrt najbogatejših klubov, ki so želeli z ustanovitvijo superlige sesuti evropski model športa. Predsednik Evropske nogometne zveze je poenotil in dvignil na noge Evropo in njene najvidnejše politike, v boju za male ljudi so ga podprle vse inštitucije v Bruslju. Njegov opus je viden zunaj nogometa. Večkrat je izpostavil nevarnost razgretih političnih strasti v domovini in javno opozoril pred razgradnjo pravne države. Uspešno je zbiral sredstva za projekt Botrstvo za pomoč športnikom iz socialno ogroženih družin, prav Čeferin pa je bil pobudnik akcije, s katero je Uefa pomagala ljudem, ujetim med belorusko-poljsko mejo, in slednje tam tudi obiskal.
Na prireditvi, ki je ob upoštevanju epidemioloških ukrepov potekala v Klubu Cankarjevega dom in jo je vodil Boštjan Romih, je bilo večkrat poudarjeno, da je to večer izjemnih osebnosti, poleg lavreata tudi še deveterice nominirancev, ki jih je ob začetku decembra izbralo Delovo uredništvo, pa tudi novinarjev, ki so v minulem letu pokazali presežke in med bralce prinesli prav posebne zgodbe oziroma fotografije.
odlòk -óka
samostalnik moškega spola SSKJ2
»Odlok« je po splošni razlagi nekaj, »kar kaj uradno določa, ukazuje«, po pravni terminološki pa »splošni pravni akt ali predpis«.
Medtem ko je kot slavnostni govornik nastopil nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je tudi prejemnik največ priznanj Delova osebnost leta (od leta 1990 do 1997 so ga bralci izbrali osemkrat), je direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič poudaril lepše, močnejše besede, ki so zaznamovale minulo leto, a bi lahko vodile tudi leto 2022. »Novo leto prinaša številne izzive, a hkrati tudi priložnosti. Resnično si želimo, da ga bodo zaznamovale besede, ki bodo spodbujale družbeno enakopravnost, politično stabilnost, gospodarski razvoj, kulturni razcvet in poenotenje naše skupnosti,« je poudaril Petrič in dodal, da bomo v medijski hiši Delo še naprej stali za svojimi besedami.
Naj najprej zaželim optimističen pogled v leto, v katero smo pravkar vstopili. Upam, da bo zmagovito in bolj prijazno. To, ki smo ga zapustili, ne bo dobro zapisano v naš spomin. Kljub nekaterim dosežkom smo njegov konec dočakali kot močno raztreščena družba s komaj verjetno množino medsebojnega nezaupanja, dvomov v znanost in v strokovno védenje. Na žalost tudi z vse bolj odklonilnim odnosom do politike, čeprav je to tista človekova dejavnost, ki naj skrbi za javno dobro. Razlogi so v negotovosti, ki sta jo prinašala na eni strani virus in na drugi ukrepanje, kakršnega se je v zavetrju epidemije lotevala vlada, zato da bi uresničila svoje prikrite povsem politične načrte.
Pa vendar so bili tudi v teh razmerah med nami ljudje, ki so s svojim delom poskrbeli, da naš občutek za prav, za pravičnost in za dobro v skupno korist ni bil preveč poškodovan. In za to, da teh poškodb v vrednotnem tkivu družbe nismo bili pripravljeni sprejeti kot novo normalnost našega življenja. To so ljudje, ki so vsak na svojem področju z delom pokazali visoko zavezanost profesionalni etiki in humanističnim razsežnostim svojega delovanja.
Takšne ljudi, ki močno odstopajo od povprečja, premore vsaka družba. A so posebej dragoceni, ko jih je moč prepoznati tudi v razmerah, ko se družbene vezi trgajo in svojo moč izgubljajo vrednote, ki so temelj notranje povezanosti družbe in njene trdnosti. Kot je ustava v demokratični družbi njeno vrednotno sidro, so takšni ljudje njeno etično vodilo. So oprijemališče družbe v zoperstavljanju nepopravljivemu zdrsu v družbo, v kateri meja svobode enega človeka ne bo več svoboda drugega, ampak bo te meje z močjo državne prisile postavljala ena politična in ideološka skupina, sovražno nastrojena do druge.
Ni nič nenavadno, da je med njimi največ tistih, ki so se neposredno soočali z virusom in so samo izbrani v veliki množici naših sodržavljanov in sodržavljank, ki kot zdravstveni delavci nosijo največje breme te preizkušnje in smo nanje prenesli skrb za naše zdravje. A so med nominiranci tudi ljudje, ki so z izjemnimi dosežki v naše življenje vnašali veselje in optimizem, vero in prepričanje, da je vredno vztrajati.
Na prireditvi so podelili tudi Delove novinarske nagrade. Prejeli so jo Božena Križnik za življenjsko delo, novinar leta je postal Peter Žerjavič, z izjemnimi dosežki so izstopali Miha Hočevar, Nejc Gole in Boštjan Celec, mladi novinar leta je Aljoša Črnko, fotografijo leta pa je naredil Voranc Vogel.
»Mladi danes težko razumejo, da nekdo ostane zvest delodajalcu od prve zaposlitve do upokojitve. Delo je bilo in še vedno je institucija in zgled profesionalnega novinarstva,« je povedala Božena Križnik.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji