Pogledi v zdravstvo prihodnosti

Medijska hiša Delo danes začenja poslovno kampanjo Zdravje 2023: Pogled v zdravstvo prihodnosti, ki jo bomo zaokrožili s konferenco 13. septembra v prostorih GZS v Ljubljani. Programski partner konference je Inštitut za strateške rešitve (ISR).

Vsako sredo bomo v časopisu in na spletu z aktualnimi prispevki predstavljali trende zdravstvenega sektorja in poglede v prihodnost o tem, kakšen je sodoben, kredibilen in odporen zdravstveni sistem. Ker v središče postavljamo potrebe pacienta in učinkovito upravljanje omejenih virov, bomo v programu poslovne kampanje proučili priložnosti, najboljše pristope in prakse ter inovacije in ciljno usmerjeno zdravljenje, ki krojijo sodobne zdravstvene sisteme. Med drugim bomo obravnavali tudi informativno rabo relevantnih podatkov (na primarni in sekundarni ravni) in implementacijo na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave.

Iz žepa smo lani v povprečju plačali že 267 evrov

Zdravje za vse

Opozarjali bomo še na pomen krepitve zdravja ljudi, tudi s preventivnimi programi in zgodnjo diagnostiko, ter na to, kako zagotoviti čim več zdravih let življenja in s tem manjši pritisk na zdravstveni sistem. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki letos praznuje 75 let delovanja, je v ospredje postavila slogan Zdravje za vse: 75 let za javno zdravje. S tem se osredotočajo na pomen izboljšanja zdravja vseh in zmanjševanja neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.

In kako so s svojim z zdravjem zadovoljni Slovenci? Lani je v povprečju sedem od desetih prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro.Tisti, ki so menili, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, so tudi zadovoljstvo z življenjem ocenili z najvišjo povprečno oceno, kar 8,3 na lestvici od 0 do 10; povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem je znašala 7,6, kažejo najnovejši podatki statističnega urada (Surs). Deleži so se po regijah razlikovali.

Ukvarjanje s športom ali rekreativno telesno aktivnostjo

S športno ali rekreativno telesno dejavnostjo v trajanju neprekinjeno vsaj deset minut – k temu so šteli tudi kolesarjenje ali hojo v službo, šolo, po opravkih itd. – so se v običajnem tednu leta 2022 vsaj enkrat na dan ukvarjali štirje od desetih (38 odstotkov) prebivalcev Slovenije, starejših od 16 let. »Tudi ukvarjanje s športom ali rekreativno telesno aktivnostjo in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta v precejšnji meri soodvisna. Kar 40 odstotkov tistih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, se je v običajnem tednu rekreiralo vsaj enkrat na dan. Med tistimi, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo slabo, je bilo takih 28 odstotkov,« še navajajo na Sursu.