Slovenija ima temelje za vzpostavitev e-zdravja, čas za izvedbo je zdaj

Medijska hiša Delo danes s konferenco na GZS zaokrožuje večmesečno poslovno kampanjo Zdravje 2023: Pogled v zdravstvo prihodnosti.

Udeležence je v imenu organizatorja pozdravil Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, ki je med drugim poudaril, da četudi je Slovenija v preteklih poletnih mesecih preživljala najtežje čase, mi nismo pozabili na ozaveščanje, kako pomembno je krepiti zdravje ljudi – tudi s preventivnimi programi in zgodnjo diagnostiko – ter na to, kako zagotoviti čim več zdravih let življenja in s tem manjši pritisk na zdravstveni sistem. »In tudi zato smo pričakovali, da se bodo predstavniki ministrstva za zdravje odzvali našemu povabilu in nam na današnji poslovni konferenci predstavili usmeritve zdravstvene politike za naslednji dve leti, ki jih vsi nestrpno pričakujemo.«

Kot je še dodal Budja, nas vse nas zanima, katere korake za nadaljnjo smer slovenskega zdravstva prihodnosti bo naredila vlada. Vsi deležniki od vlade pričakujejo nadaljevanje zdravstvene reforme, saj ne poznam nikogar, ki si ne bi želel krajših čakalnih dob, čim hitrejše obravnave, zgodnje in prave diagnoze ter najsodobnejših diagnostičnih in terapevtskih postopkov.

Pri zastavljanju nadaljnje smeri pa ne smemo pozabiti na digitalizacijo zdravstva, inovacije in ciljno usmerjeno zdravljenje na podlagi novih spoznanj, saj so prednosti personaliziranega zdravljenja velike. Velikokrat smo že slišali, da je treba na denar, ki ga vlagamo v zdravstvene sisteme, gledati kot na naložbo, ne kot strošek. In ker je preventiva ključna, so prav zato tudi inovacije v zdravstvu zelo pomembne.

»Spomnimo še na krepitev družinskih ambulant. Ker družinska medicina povezuje vse veje medicine s celotnim življenjskim ciklom pacienta, bi bilo treba povečati število timov v ambulanti in število njihovih članov. Več ekip pomeni bolj dostopno zdravstvo, bolj raznoliko sestavljen tim pa lahko pacienta obravnava bolj celostno - tako telesno, duševno kot socialno. Dejstvo sicer je, da je za krepitev zdravja odgovoren vsak sam. Vendar so izzivi sodobnega časa, kako ob številnih obveznosti najti čas tudi za to, da poskrbimo zase. Pomembna je zdrava in uravnotežena prehrana, pa seveda redna gibalna aktivnost, saj prav vsakršna ohranja in krepi zdravje. Sedeč življenjski slog, neuravnotežena prehrana, staranje populacije ter podnebni in ergonomski vplivi pa so med dejavniki, ki neposredno vplivajo na delovno uspešnost, učinkovitost in kakovost življenja.«

Zato je pohvalno, da je Slovenija nedavno pristopila k Unescovi pobudi Fit za življenje, v kateri je šport prepoznan kot ključni družbeni steber, ki povezuje ljudi ter prispeva k zdravju, izobraževanju, družbi in gospodarstvu, je še dejal Budja in zakljućil, da bomo na današnji konferenci poskusili dobiti čim več odgovorov na vprašanja -, kako izboljšati učinkovitost zdravstvenega varstva, kakšno je zdravstvo prihodnosti, predvsem z vidika usmerjenosti v bolnika, ter kako z inovativnimi, digitalnimi rešitvami ponuditi pomoč in izboljšati kakovost življenja, še zlasti starejšim.

Standardi in kompatibilnost gredo z roko v roki

Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik sekcije eZdravje pri Združenju za informatiko in telekomunikacije, pravi, da sta zdravje in zdravstvo en sistem: »Naše aktivnosti so skupne, v tem sistemu ne odloča le eden. Deležnikov je toliko, da teh zadev ne more izvajati eden.«

Skupina za e-zdravstvo povezuje več kot 30 deležnikov. »Vsi se najprej pogovarjamo o zakonodaji, financiranju, organizaciji, o kompetencah, osveščenosti ljudi, o digitalizaciji, o modelih storitev, kako storitve izvajati, in vedeti moramo, po kateri poti bomo šli: »Ali gremo z velikim boomom, po korakih, projektih, je to za nas program, kako ga bomo nadzirali in kako bomo imeli učinke?

Digitalizacija pri tem lahko pomaga, je nadaljeval, a vprašajmo se, kako najbolje izkoristiti, kar imamo: zdravnike, sestre, sistem, način dela, ki v Sloveniji niso slabi. »A žal to ubijamo z administracijo, ki naj bi bila orodje za doseganje cilja. Tehnologija lahko pri tem pomaga, odpravi zavore v normalnem poslovanju.«  Več deset tisoč ljudi, ki v tem sistemu delujejo, bi morali imeti prvi za prvi cilj, da zadeve poenostavimo in se začnemo ukvarjati samo z zdravstvom – z zdravljenjem in učinkom na človeka.

Rešiti bo treba tudi transparentnost, je nadaljeval, da v živo vidimo, kaj je problem, kaj je prepreka in kaj prinaša dodatne rezultate, za kar pa potrebujemo podatke, vpogled v sistem, ki ga mora imeti vsak deležnik v sistemu – od pacienta do ministra. Sistem mora biti v pomoč pri izvajanju nalog: »Zato moramo odpraviti prepreke – tudi v razmišljanju – in slabe misli tako v medijih kot politiki.«

Kje začeti? »Prva stvar je sinhronizacija,« odgovarja, »da bomo vedeli, kaj katera stvar, podatke pomenita, kaj pomeni prijava, zdravnik … Standardi in kompatibilnost gredo z roko v roki.«

Dobili smo strategijo, ki bi jo morali imeti ves čas na mizi, zagovarja Zorko. Ne smemo se bati sprememb ali koraka nazaj, je pozval. Vedeti pa moramo, kako jo izvajati.

Po njegovem se premalo pogovarjamo o prevzemu odgovornosti, ki mora biti transparentna in temeljiti na realnih situacijah, ne virtualnih mišljenjih okolja. A za to potrebujemo zakonodajo, ki mora biti posledica, ne vzrok za spremembe: »Ko vidimo, kaj je cilj, temu prilagodimo zakonodajo in ne obratno.«

Zato podpiramo trenutne načrte, je dodal.. Projekti, za katere smo dobili evropski denar – več kot deset jih je – se morajo zgoditi v dveh letih. A trendi in problemi so enaki v vseh državah Evrope … Enaki so trendi glede zakonodaje in standardov ter koristi za paciente in pomembno je, da je umetna inteligenca podlaga vsega ostalega

Če hočemo hišo zgraditi, moramo poznati temelje, moramo poznati njen namen, kdo bo notri sedel, je dejal Zorko in zaključil, da se moramo enako lotiti tudi problema, o katerem je govora na današnjem dogodku …

Na prvem mestu strokovnost in enak dostop do vseh zdravstvenih storitev

Tudi Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da morata biti v zdravstvenem sistemu na prvem mestu strokovnost in enak dostop do vseh zdravstvenih storitev: »Govorimo tudi o sistemu, ki ima stabilno financiranje, dobro upravljanje in ki uporablja  tehnologijo za pospeševanje in izvedbo procesov ter pametno uporablja podatke. In to ne le za obravnavo posameznih pacientov, temveč za spremljanje zdravja v celotni družbi.«

Kračun obžaluje, da »danes prvič na konferenci Zdravje ni z nami predstavnika ministrstva za zdravje, ki je osrednji tvorec sistema javnega zdravstva«: »Z  veseljem bi slišali, kakšen je pogled, načrt, strategija slovenskega zdravstvenega sistema.«

Pod črto: naš zdravstveni sistem je treba izboljšati in povezati različne deležnike, da bo sistem dostopen za vse, je zaključil.

Za uvajanje e-zdravja je ključna komunikacija

Osrednji govornik na konferenci je bil dr. Stefan Buttigieg, specialist za medicino javnega zdravja na ministrstvu za zdravstvo na Malti. Kot je ocenil, je Slovenija na pravi poti digitalne transformacije. »Imate vsebino, strategijo in vizijo, imate mednarodno uveljavljene strokovnjake na tem področju, tehnično je vaša strategija ena najboljših, kar sem jih videl,« je pohvalil, treba je samo začeti, narediti prve korake.

Pri tem pa ne pozabiti, da za vpeljavo v prakso pričakujemo od ljudi, da bodo spremenili obnašanje, kar pa ne gre čez noč. Pomembno je, da imamo pri uvajanju e-zdravja v mislih ljudi, da se zavedamo, da ga ustvarjamo za vse, nihče ne sme ostati zadaj. Drugo načelo, ki je pogoj za uspešno uvajanje sprememb, so podatki. Pomembna je njihova struktura, sistem mora omogočati, da se neomejeno pretakajo po sistemu.

Ključno je, da za spremembe zadolžimo močne, usposobljene time, ki pa ne smejo biti veliki, njihova organiziranost mora biti takšna, da so lahko učinkoviti. Tudi povezovanje storitev z drugimi državami na tem področju prispeva k uspešni in učinkoviti digitalizaciji. In nenazadnje, zavezati se moramo k spremembam, je poudaril Buttigieg. »In to ne samo na ravni politike, ali celo na ravni ministrstva za zdravje.

Razmišljati je treba medresorsko in tudi, da lahko prispevamo tudi kot posamezniki, v vsakodnevni komunikaciji z drugimi«. Čas za spremembe je zdaj, je še poudaril, ob tem pa še enkrat pozval odločevalce, da so osredotočeni na ljudi, na uporabnike zdravstvenega sistema. In še, da je pri ukrepih nujen fokus na cilj. »Za izgradnjo kulture digitalnega zdravja so ključne tri stvari: prvič, vsebino, ki jo v Sloveniji zagotovo že imate, drugič, to je treba komunicirati, se o digitalnem zdravju pogovarjati na vsakem koraku, in tretjič, zavedimo se, da bomo nekaj naredili na tem področju,« je še poudaril.

Vidiki zdravstva prihodnosti

Sledil bo prvi panel, na katerem bo Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, s sogovorniki odprla temo o petih vidikih zdravstva prihodnosti. Udeleženci tega panela so Jurij Šorli, dr. med., spec. int. medicine in direktor bolnišnice Topolšica, Urška Močnik, direktorica doma upokojencev Idrija, Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica in Zveze pacientov, Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve Osebne zavarovalnice, ter prof. dr. Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kako zaupamo digitalni tehnologiji

Sledile bodo samostojne predstavitve, ki jih bodo imeli Eva McLellan, generalna direktorica Rocheja Slovenija, Preben Terp-Nielsen, glavni izvršni direktor skupine Abena, in Alenka Umek, vodja stebra javna naročila v zdravstvu MedTech Slovenija.

Na zadnjem panelu na temo (Ne)zaupanja človeka v digitalno tehnologijo pa bo moderatorka Tjaša Sobočan, svetovalka ministrici za digitalno preobrazbo, razpravljala z dr. Radom Pišotom, direktorjem ZRS Koper, Anžetom Droljcem, direktorjem poslovnega razvoja podjetja Better, Janezem Bernikom, vodjo strateških partnerstev v Roche Slovenija, Prebnom Terp-Nielsnom, glavnim izvršnim direktorjem skupine Abena, ter dr. Aido Kamišalić Latifić, državno sekretarko na ministrstvu za digitalno preobrazbo.