Ključno je vedeti, katera zdravila že jemlje bolnik

Zdravilo je pojem, ki mu pogosto pripisujemo magičen pomen. A čeprav rešuje življenja in pomaga hitreje do zdravja, nima neomejene moči. Poleg tega, da napada bolezen, ima tudi nezaželene (stranske) učinke. Zato sta predpisovanje in uporaba zdravil skrajno občutljivo področje medicine, ki pa lahko z uvajanjem sodobne tehnologije v procese oziroma z digitalizacijo zdravstva veliko pridobi.

Poraba zdravil v svetu strmo narašča, tako po količini kot po vrstah. Življenjska doba ljudi se podaljšuje, čedalje več je starostnikov z dolgimi seznami zdravil, ki jih jemljejo vsak dan. Možnosti za napake in škodljivo medsebojno učinkovanje (kontraindikacije) se množijo. To dokazujejo tudi poročila kliničnih toksikologov o varnosti zdravil in napakah pri njihovi uporabi (pod tem pojmom razumemo kakršnokoli nenamerno napačno predpisovanje ali izdajo zdravila ali napačno uporabo zdravila, kadarkoli v procesu zdravljenja).

Poraba zdravil v Sloveniji

Porabo zdravil v Sloveniji spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) s ciljem odgovornejšega predpisovanja in uporabe zdravil, s čimer pomaga pri načrtovanju in spremljanju sistema zdravstvenega varstva (skladno z resolucijo načrta zdravstvenega varstva). Porabo ambulantno predpisanih zdravil ugotavlja že vrsto let, lani pa je prvič izdelal tudi pregled bolnišnično predpisanih zdravil.



Iz poročil izhaja, da je bilo v letu 2018 izdanih 18,1 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti  516,7 milijona evrov, za okoli odstotek več kot leto prej. To je 8,63 recepta na prebivalca v skupni vrednosti 250 evrov. Več kot četrtina receptov je bilo predpisanih za bolezni srca in ožilja.

Lani je NIJZ prvič celostno analiziral tudi porabo bolnišničnih zdravil na podlagi podatkov 30 slovenskih bolnišnic in ZZZS. Ugotovil je, da je bilo leta 2018 v bolnišnicah v Sloveniji porabljenih 121,6 milijona evrov za bolnišnično predpisana zdravila (največ  za zdravila z delovanjem na novotvorbe in imuno modulatorje). Od tega so jih splošne bolnišnice porabile za 70 milijonov, specialne za 48,8 milijona ter psihiatrične bolnišnice za 2,9 milijona evrov. Trend porabe teh zdravil tako še ni razviden, medtem ko za predpisana draga bolnišnična zdravila in ampulirana zdravila podatki inštituta kažejo, da poraba narašča.


 

Za zmanjšanje napak

Svetovna zdravstvena organizacija si je leta 2017 zadala nalogo, da bo v petih letih za polovico zmanjšala škodo, ki se ji je mogoče izogniti z racionalnejšim predpisovanjem zdravil. Po ocenah namreč napake pri zdravljenju z zdravili poleg neprecenljive škode za bolnike pomenijo tudi popolnoma oprijemljivo, ogromno finančno breme za zdravstveni sistem: 42 milijard dolarjev na leto. V prizadevanjih za varnost zdravil Svetovna zdravstvena organizacija spodbuja države in ključne zainteresirane strani, da se osredotočijo na prednostne naloge s tega področja in razvojne programe za izboljšanje prakse in zdravstvenih sistemov.

Kot primer dobre prakse lahko omenimo Anglijo, ki jo je pandemija izjemno močno prizadela, zato je v boju proti covidu-19 angažirala celotno raziskovalno srenjo in  sprejela kopico radikalnih ukrepov. Med drugim je ustanovila nov inštitut, ki se bo v luči pandemije osredotočal na nalezljive bolezni. Nadomestil bo tamkajšnjo agencijo za javno zdravje, deloval pa bo po vsej Veliki Britaniji.

Namestnica vodje pooblaščenca za klinične informacije pri angleški Nacionalni zdravstveni službi (NHS) Ann Slee, ki bo tudi govornica na letošnji Delovi konferenci Zdravje 2020, je v intervjuju za Sobotno prilogo poudarila: »Najpomembnejša informacija, ki jo vsak klinični zdravnik želi o svojem bolniku, je podatek o zdravilih. To je rdeča nit zagotavljanja zdravstvenega varstva, zato se toliko pozornosti namenja pospešitvi uvedbe e-predpisovanja. Hkrati to pojasnjuje, zakaj toliko pozornosti namenjamo uvedbi pravih temeljnih standardov, ki bodo omogočali, da so informacije na voljo na mestu oskrbe, kjerkoli že je.«



Angleško ministrstvo za zdravstvo se je priključilo pobudi Svetovne zdravstvene organizacije in naročilo študijo, s katero so ugotovili obseg napak pri zdravljenju z zdravili, posebna delovna skupina pa je na tej podlagi pripravila predlog ukrepov za izboljšanje varnosti zdravljenja z zdravili v državi. Na podlagi študije, ki so jo objavili leta 2018, po ocenah NHS v Angliji vsako leto nastane za do 237 milijonov tovrstnih napak.

Delovna skupina je tako kot enega nujnih ukrepov za izboljšanje stanja predlagala pospešitev uvajanja in optimizacije sistemov e-predpisovanja in upravljanja zdravil v bolnišnicah. Presodili so namreč, da bi se s prehodom s papirja na elektronsko predpisovanje lahko izognili okoli polovici napak v zvezi z zdravili. Zato je vlada bolnišnicam zagotovila 78 milijonov funtov pomoči v letih 2018, 2019 in 2020. Za prihodnje leto napovedujejo dodatna sredstva za ta namen.

Prednosti OPENeP

Eno izmed tehnoloških rešitev, ki odpirajo pot elektronskemu predpisovanju zdravil v bolnišnicah (tam so težave zaradi tovrstnih napak še večje kot v primarnem zdravstvu), je razvilo slovensko podjetje Better. Poimenovalo jo je OPENeP (e-Prescribing).

Programska rešitev ima številne prednosti pred običajnim predpisovanjem zdravil: zmanjšuje možnost napak, saj sistem za podporo pri odločanju preverja možne interakcije med zdravili, izboljšuje sodelovanje med zdravstvenimi delavci, saj so vse informacije o stanju pacienta vedno in povsod na voljo vsem udeleženim v procesu zdravljenja bolnika – zdravniku, ki predpisuje zdravila, medicinski sestri, ki bolniku daje zdravilo, in kliničnemu farmacevtu, ki zdravilo pripravi. Podjetje Better v sodelovanju z uporabniki in s povratnimi informacijami orodje nenehno izboljšuje.

OPENeP že uporabljajo v številnih bolnišnicah v Veliki Britaniji, med njimi v univerzitetnem kliničnem centru v Plymouthu, uporablja ga tudi ena najbolj digitalno naprednih zdravstvenih institucij –Somerset Trust, v pripravi vpeljave so tudi bolnišnica Wye Valley v Herefordu in Dartford and Gravesham v Dartfordu, kmalu bo med uporabniki tudi najstarejša psihiatrična ustanova na svetu, londonska bolnišnica South London and Maudsley. Z OPENeP je Better prisoten tudi v Švici, Avstraliji, Novi Zelandiji. V Sloveniji so ga uvedli na pediatrični kliniki v Ljubljani, na onkološkem inštitutu in v enoti za intenzivno terapijo infekcijske klinike v Ljubljani.

Še večji izziv so kadri

Da bi dosegli največji možni učinek, pa samo uvajanje sodobnih tehnoloških rešitev ne bo dovolj. Potrebujemo tudi usposobljene kadre, ki jih bodo znali pravilno uporabljati. Zato strokovnjaki za digitalizacijo venomer ponavljajo, da bo nemara še večji izziv, kot uvesti informacijske tehnologije v poslovne procese, ustrezno  izobraziti  ali prekvalificirati zaposlene.
 
Ko je govora o digitalizaciji zdravstva, konkretno, elektronskega predpisovanja zdravil v bolnišnicah, lahko kot primer dobre prakse prikažemo partnerski pristop Univerze Liverpool John Moores (LJMU) in podjetja Better, ki sta se povezala za usposabljanje študentov na področju elektronskega predpisovanja in administriranja zdravil s programsko opremo OPENeP.

Osredotočajo se ne le na uporabniško izkušnjo, ampak tudi na prenos znanja. Študentje na LJMU bodo tako v simulacijskem okolju spoznavali, kako zgleda dajanje zdravil bolnikom v klinični praksi s programsko opremo OPENeP. »V zadnjih nekaj letih se zelo trudimo, da bi razumeli uporabnike in jim pomagali, da se naučijo uporabljati OPENeP na najpreprostejši možni način. Nenehno delamo na široki knjižnici učnega gradiva, partnerstvo z  LJMU pa bo prispevalo k delitvi tega znanja s študenti. Verjamemo, da lahko tako sodelovanje med akademskim in razvojno-tehnološkim sektorjem pozitivno pripomore k vpogledu študentov v praktično klinično delo,« pravi vodja prenosa znanja OPENeP pri Better, Nina Pirc.

Na koncu imata od tega korist tako pacient (ki mu je zagotovljena večja varnost), kot tudi zdravstveno osebje (omogočeno mu je pridobivanje dragocenega znanja med opravljanjem poklica).