Regulirana, varna integracija tehnologij v zdravstvo je ključna za družbo

Na poslovni konferenci medijske hiše Delo na temo Zdravje 2023 so sledile samostojne predstavitve Eve McLellan, generalne direktorice Rocheja Slovenija, Prebna Terp-Nielsna, glavni izvršni direktor skupine Abena, in Alenke Umek, vodja stebra javna naročila v zdravstvu MedTech Slovenija.

Preben Terp-Nielsen, glavni izvršni direktor skupine Abena, je poudaril, da so v podjetju v zadnjih 6 letih veliko spremenili in se prilagodili aktualnim razmeram. Demografski podatki govorijo sami zase, saj bo v naslednjih 30 letih (do leta 2050) skokovito narasla populacija starejše generacije (nad 65 let) in bo predstavljala kar 17 odstotkov populacije, medtem ko je bil ta odstotek 8,5 odstotka v letu 2015. Po projekcijah se bo povprečna življenjska doba iz 68,6 leta v letu 2015 povišala na 76,2 v letu 2050. In takrat naj bi imeli tudi kar 447 milijonov starejših od 80 let (leta 2015 jih je bilo 126 milijonov).

»Staranje prebivalstva pomeni več zdravstvenih težav. Soočamo pa se s krizo javnega zdravstva v Evropi zaradi pomanjkanja osebja v zdravstvenem sektorju. Zato se postavlja vprašanje, kako lahko izboljšamo kakovost življenja. V domovih za ostarele je neskončno veliko možnosti za digitalne rešitve, ki bi lahko močno olajšale delo tamkajšnjih negovalcev, vendar je problem, kako v to prepričati vse deležnike. S tehnologijo prihajajo nove delovne rutine. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti preizkuse digitalnih izdelkov v že tako obremenjenem delovnem okolju.«

Pri tem je govornik izpostavil t.i. hiper nego z ”digitalnimi medicinskimi sestrami” Abena. Pri tem je omenil inovacijo Abena Nova za inkotinenco, pripomoček, ki ima vgrajen senzor, ki prek aplikacije na pametni napravi negovalcem bodisi v domovih za ostarele ali na domu omogoča, da ob vsakem času lahko spremljajo, koliko je plenica posameznega varovanca izkoriščena. Tako jo zamenjajo, ko je resnično potrebno, in ne na vsakih nekaj ur, kakor imajo sicer predvideno menjavo plenic in s tem zagotavljajo ljudem dobro in kakovostno spanje.  »Pacienti na splošno sprejemajo tehnologijo v zdravstvu. Z veseljem vlagamo v novo tehnologijo za izboljšanje kakovosti življenja.« Nedavno so razvili tudi digitalni kozarec, ki omogoča preprost nadzor nad količino popite tekočine čez dan. Prebern Terp-Nielsen je še poudaril, da je potrebna sprememba miselnosti. Kupuje se izdelek s storitvijo in ne analogni medicinski pripomoček. Vprašanje pa je, kako se integrirajo izdelki zdravstvene tehnologije, pri tem pa ne smemo pozabiti na zahteve GDPR.« In kakšne so prednosti digitaliziranih pripomočkov v zdravstveni industriji? »Zmanjšano število hospitalizacij, poleg tega mora manj ljudi iti iz oskrbe na domu v dom za ostarele. Obenem pa so izboljšani delovni pogoji za negovalno osebje. In najpomembnejša je povečana kakovost življenja oskrbovancev.«

Tehnologije so orodje za izboljšave v zdravstvenem sistemu

Eva McLellan, generalna direktorica Roche Slovenija je poudarila pomen spodbujanja inovacij in vpeljevanja tehnologij v zdravstvo, saj to sprošča kapacitete in povečuje učinkovitost zdravstvenega sistema. Velike prednosti prinaša tako pacientom kot zdravstvenemu sistemu. Potencial naprav, kot so pametne ure je veliko večji od tega, da nam štejejo korake. Pomagajo nam, da imamo večji nadzor nad svojim življenjem, saj spremljajo, kako živimo, smo telesno aktini, kako se prehranjujemo, kako spimo in pri načrtovanju družine lahko celo napovedo, kdaj ženska lahko zanosi. Orodja digitalnega monitoringa nam pomagajo pri upravljanju kroničnih bolezni z domačega kavča, »še nikoli ni bilo enostavneje imeti vpogleda v lastno zdravje. Moramo pa znati prevesti informacije, ki jih te tehnologije posredujejo, funkcionalni zdravstveni sistem, da jih lahko uporabimo za zdravljenje in oblikovanje strategij,« je poudarila Eva McLellan.

Potencial naprav, kot so pametne ure je veliko večji od tega, da  štejejo korake. Pomagajo nam, da imamo večji nadzor nad svojim življenjem, je prepričana Eva McLellan.  FOTO: Črt Piksi/Delo

Na drugi strani ima digitalni monitoring zelo pomembno vlogo pri načinu, kako vodimo naš zdravstveni sistem. Ta prav s pomočjo teh tehnologij lahko napoveduje, preprečuje in upravlja bolezni na ravni populacije, prispevajo pa tudi k razbremenjevanju zdravstvenega osebja.

V družbi Roche po njenih besedah vpeljujejo nove tehnologije v mnogo terapevtskih področij in so tudi prepoznani kot farmacevtsko podjetje, ki je najbolje pripravljeno na področju umetne inteligence.

V Sloveniji so zelo dejavni na področju oftalmologije, razvijajo nova orodja za hitrejše odkrivanje in spremljanje očesnih bolezni ter orodja za umetno inteligenco in strojno učenje, s katerimi bodo lahko analizirali ogromen nabor podatkov ter tako lažje napovedovali odziv na zdravljenje in napredovanje bolezni. »V Sloveniji obstajajo elektronski zapisi o 13.000 pacientih na nacionalni ravni, kar je dvakrat toliko kot je dostopnih podatkov v eni od vodilnih bolnišnic v Veliki Britaniji. A podatki niso strukturirani, skupaj z bolnišnicami v Roche Slovenija investira v infrastrukturo in zmogljivosti, da jih bo mogoče tudi uporabiti,« je dejala McLellanova.

Varnost na prvem mestu

Ob prednostih tehnologije je poudarila tudi pomen njihove varnosti. Dobra novica je, da je farmacevtska industrija za letalsko druga najbolj regulirana. EU je na tem področju vodilna globalno, uvaja stroga pravila pri uporabi zdravstvenih podatkov za raziskave, inovacije, javno zdravje, določanje politik in regulativnih namenov. Veliko dela je še pri izobraževanju vseh vpletenih, vključno z najmlajšo generacijo voditeljev, ki morajo osvojiti znanja in veščine, da bodo lahko vodili tehnološko revolucijo v zdravstvu. Prvi korak na tem področju je narejen z ustanovitvijo Blejskega inštituta za voditeljstvo na področju digitalne preobrazbe in umetne inteligence.

»Prepričana sem, da je premišljeno, regulirano, varno ter dolgoročno integriranje tehnologij v zdravstvo ključno za vse nas. A za to, da se lahko premaknemo naprej, potrebujemo zakonodajo, regulativo in tehnične sposobnosti.« Ta prvi korak mora biti pragmatičen in izveden tako, da bo uporaben. Pomembna je skladnost s strategijo e-zdravja in da delo opravijo strokovnjaki. Za uspeh potrebujemo tudi medsebojno zaupanje deležnikov ter zaupanje v to, da je stvari mogoče izboljšati in da imamo sposobnosti za izvedbo. Nenazadnje, da smo pri tem solidarni, sodelujemo vsi.

Na zadnjem panelu na temo (Ne)zaupanja človeka v digitalno tehnologijo pa bo moderatorka Tjaša Sobočan, svetovalka ministrici za digitalno preobrazbo, razpravljala z dr. Radom Pišotom, direktorjem ZRS Koper, Anžetom Droljcem, direktorjem poslovnega razvoja podjetja Better, Janezem Bernikom, vodjo strateških partnerstev v Roche Slovenija, Prebnom Terp-Nielsnom, glavnim izvršnim direktorjem skupine Abena, ter dr. Aido Kamišalić Latifić, državno sekretarko na ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Kaj je formula uspeha za razvoj in stabilnost zdravstva?

Alenka Umek, vodja stebra javnih naročil  v zdravstvu, MedTech Slovenija, priznava, da inovacije stanejo, a prinašajo vrednost: »Kaj je potem formula uspeha za razvoj in stabilnost zdravstva kljub naraščajočim potrebam in stroškom?« se sprašuje in dodaja, da »imamo formulo, po kateri bi se morali ravnati, če želimo zdravstvu odpreti pot v prihodnost«. Potrebujemo pa tudi spremembo miselnosti, je dodala.

Kako naklonjeni pa smo spremembam in kako hitro zaupamo novim tehnologijam? Zaradi perečih in vse večjih izzivov v zdravstvu potrebujemo nove rešitve, tehnologijo, pomoč umetne inteligence in digitalno transformacijo, pravi Umkova, pred tem pa se moramo vprašati, kaj je resnična vrednost za primarnega uporabnika zdravstvenih storitev.

Alenka Umek, konferenca zdravje 2023 GZS. FOTO: Črt Piksi

Bolnik in njegovo zdravje sta primarni cilj zdravstva, zanj pa je največja vrednost ta, ki jo definira naslednja formula: izidi zdravljenja in bolnikove izkušnje, ki so njemu in njegovim svojcem najbolj pomembne, podeljene s stroški za dosego teh izidov.

Glede na to, da se večina zdravstvenih storitev izvaja v javnem okolju, je treba upoštevati tudi pravila nakupa prek javnih naročil. Nabava, temelječa na vrednosti, omogoča izvajanje koncepta na vrednosti temelječega zdravljenja.

Nižja cena ne pomeni tudi največje vrednosti, pravi Umkova. Treba je poiskati najboljše razmerje med kakovostjo in ceno na podlagi ocenjenih meril. Že pred nakupom je treba določiti, kaj bomo merili, zakaj in kateri so ključni kazalniki uspešnosti, ki bodo pokazali, kako uspešni smo pri delovanju.

Projekt Ritmocore

To  je večkrat nagrajen projekt nakupa inovacij skozi javna naročila, ki ga je delno sponzorirala tudi EU, da bi podprl evolucijo zdravljenja bolnikov, ki potrebujejo srčne spodbujevalnike. Po Umkovi je odličen primer nakupa, temelječega na vrednosti.

Združil je štiri javne in zasebne bolnišnice z različnimi internimi organizacijami in različno stopnjo digitalnega razvoja. V projektu so spremenili klinično pot oskrbe pacient in se preusmerili k nakupu storitev, ne le proizvodov.

Projekt je slonel na štirih stebrih: personalizirana obravnava pacienta z aritmijo, kar pomeni, da je morala imeti vsaka bolnišnica na voljo različne kategorije srčnih spodbujevalnikov različnih proizvajalcev, sočasno so ti morali imeti možnost spremljanja na daljavo, ponudnik je moral razviti asistenčni center za spremljanje na daljavo in ponuditi enotno informacijsko platformo, kjer so po barvnih lestvicah analizirali rezultate. Te so kasneje vnesli v elektronske kartoteke – ne glede na to, kdo je bil proizvajalec ali ponudnik.

Cilj koordinirane oskrbe je, da so bili podatki na voljo različnim deležnikom, vključenih v oskrbo pacientov ne glede na raven.

Hkrati je med njimi stekel direkten komunikacijski tok.

Vključenost pacientov je bistvena pri zdravljenju. Pacient mora biti nenehno obveščen o tem, kaj se dogaja, aktivo mora biti vključen v zdravljenje, saj bo tako rezultat boljši.

V vseh primerih so sklenili tudi pogodbe z deljeno odgovornostjo.

Če se po teh pogodbah predčasno zgodi zamenjava zaradi disfunkcije izdelka, je to odgovornost ponudnika, je opomnila Umkova. Komplikacije, ki niso povezane z izdelkom, krije bolnišnica.

Istočasno ob nakupu izdelkov je prišlo tudi do nakupa storitev in okrog pet odstotkov plačil je bilo zadržanih; ponudniku so jih izplačali, ko so bili doseženi vnaprej zastavljeni izidi zdravljenja.

Bolnika so stalno spremljali, v primeru komplikacij hitro obravnavali, ni potreboval odhodov v bolnišnico, imel je stalen stik z zdravniškim osebjem …

Stroka se ni ubadala z nepomembnostmi, zaradi informacijske podpore so imeli ves čas vpogled v zdravljenje bolnikov

Dobiček od tega ima zdravstveni sistem in tudi bolnišnica. V končni fazi pa se tak sistem izkaže za vzdržen. Pri inovacijah in novih tehnologijah je treba meriti celoten učinek, meni Umkova in dodaja, da je digitalna transformacija v zdravstvu nujna. »Če bomo uspeli izkoristiti tehnologijo, po potrebi kreirati inovacije, vključiti umetno inteligenco in začeli delovati dolgoročno, predvsem pa med seboj sodelovati in si zaupati, bo zdravstvo in mi z njim preživelo.«

Kako zgraditi zaupanje v digitalno zdravje

Na zadnjem panelu se je moderatorka Tjaša Sobočan, svetovalka ministrici za digitalno preobrazbo z gosti pogovarjala o tem, kako dvigniti zaupanje v digitalno zdravje. Gostje so bili dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, Anže Droljc, direktor poslovnega razvoja podjetja Better, Janez Bernik, vodja strateških partnerstev v Roche Slovenija, Preben Terp-Nielsen, glavni izvršni direktor skupine Abena, ter dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Zaupanje je treba vzpostaviti, tako bodo ljudje tehnologije sprejeli, je poudaril Terp-Nielsen. Že sedem let veliko tesneje sodelujejo z domovi za starejše. »Smo partnerji, pri njih lahko dobimo podatke in na ta način lahko pomagamo do boljšega življenja. Pomembno pa je, da smo pozorni, kako implementiramo digitalne storitve,« je dejal.

Rado Pišot je na vprašanje, kako izsledke raziskav prenesti v prakso, poudaril, da če hočemo doseči upanje in zaupanje, moramo biti najprej iskreni. Dvoreznost tehnologije je, da nas je posedla pred zaslone. To in staranje prinaša velike izzive z gibalno neaktivnostjo, s katero so povezane številne bolezni. Vse to vemo, dokazujejo številne raziskave, pa vendar posameznik, ki v dolgi čakalni vrsti čaka na operacijo kolena, doma sedi. Čeprav vemo, da to ni v redu, je poudaril. »Znanja imamo veliko, vprašanje je, kako ga bomo prenesli v prakso, pri tem je pomembno, da si vsi zaupamo med seboj.« Od medicine lahko pričakujemo 20 odstotkov učinka, za preostalo moramo poskrbeti sami, to lahko naredimo samo tako, da se povezujemo in smo iskreni.  

O tem, kako dvigniti zaupanje v digitalno zdravje, se je moderatorka Tjaša Sobočan pogovarjala z dr. Radom Pišotom, Anžetom Droljcem, Janezom Bernikom, Prebnom Terp-Nielsnom, ter Aido Kamišalić Latifić.FOTO: Črt Piksi/Delo

Janez Bernik je izpostavil vrednost podatkov. »Če so zajeti, strukturirani in uporabljeni na pravi način, lahko ključno vplivajo na personaliziran pristop k zdravljenju, kar vpliva tudi na rezultat,« je dejal. S pomočjo algoritmov je mogoče npr. na podlagi baze bolnikov z rakom klasificirati paciente glede na tveganje, kdo bi lahko imel hitrejši potek bolezni in kakšno bi bilo optimalno zdravljenje. Če bi dali podatke v roke pacientom, da bi bili sami bolj vključeni v zdravljenje ter tako nanje prenesli tudi odgovornost, zavedanje o zdravstvenem stanju. To vpliva na uspešnost ohranjanja zdravja.

Anže Droljc je poudaril pomen tega, da se podatki, ki se zbirajo v različnih aplikacijah, hranijo neodvisno od teh aplikacij, na enak, strukturiran način. Vse življenje, vse od nosečnosti, se zbirajo podatki o vsakem posamezniku. Ko bo omogočeno, da bo zdravnik imel dostop do vseh pomembnih podatkov, posameznikovega kartona, v katerem bodo vse informacije od nosečnosti do tega, kako se prehranjuje, kako telesno aktiven je, v kakšnem okolju živi, bo zdravljenje lahko učinkovitejše. V gradnji tega kartona lahko sodelujejo vsi ponudniki, treba pa je zgraditi zaupanje. Pomembno je, da so vsi podatki v njem točni in ažurirani.

Aida Kamišalić Latifić je dejala, da je naloga ministrstva za digitalno prebivalstvo prepoznati in podpirati ključne stebre, ki bodo omogočili digitalno preobrazbo. Zagnali so projekt razvoja mreže skrbnikov podatkov v javnem sektorju, saj so prepoznali težavo v tem, da vemo, kako delujejo stvari v teoriji pa lahko digitalizacija ostaja na stranskem tiru. Namen vzpostavitve mreže je dvigati zavest o pomenu podatkov, ki so temelj za uporabo naprednih tehnologij. »Znanja in ljudi, ki razvijajo rešitve imamo dovolj, da projekte spravimo v življenje,« je dejala.

Foto: Delo

Le polovica Slovencev obvlada osnovne digitalne kompetence

Digitalne tehnologije služijo le toliko, kolikor jih znamo uporabljati ljudje. Kako ustvariti rešitev, kjer je pacient oziroma uporabnik v središču? Po eni strani so uporabniki slabo digitalno pismeni, v zdravstvu pa se srečujemo še s kadrovski primanjkljajem.

Terp-Nielsen o razliki med Slovenijo in drugimi državami Evrope pravi, da primerjati države med seboj ni lahko: »A če Slovenijo primerjam s skandinavskimi državami, govorimo o istih izzivih, problemih in končno, o istih stvareh. To pomeni, da so v večini evropskih držav na skrb za zdravje mnogi pozabili in da bi lahko še marsikaj postorili. In če nameravamo, bo treba to storiti zelo hitro.«

Po podatkih državne sekretarke Latifićeve ima osnovne digitalne kompetence v Sloveniji polovica prebivalstva. Kar pomeni, da moramo poskrbeti za dvig usposobljenosti veščin prebivalstva.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so pripravili številne razpise za različne ciljne skupine: od razpisa za otroke in mlade, do razpisov za usposabljanje odraslih, posebej ponosni pa so na projekt Mobilni heroji, ki za uporabo digitalnih tehnologij usposablja prebivalstvo nad 55 let.

Do konca leta bodo vzpostavili 222 digitalnih info točk, na katere se bodo lahko prebivalci povsod po državi obrnili po pomoč glede uporabe javnih digitalnih storitev, kamor sodijo tudi vse zdravstvene storitve.

O pomanjkanju IKT kadra državna sekretarka  pravi, da ga občutijo vsi: univerze, ministrstva, raziskovalne inštitucije … in da je v »tem IKT bazenu izjemno nizek delež žensk«. Trenutno izvajajo pilotni projekt prekvalifikacij IKT kadra. Vanj vabijo ženske, da se prekvalificirajo in usposobijo za šest področij IKT.

Težave s t. i. IKT kadri potrjuje tudi dr. Pišot, ki hkrati poudarja, da je tudi informacijo treba ločiti od znanja.

Da vzpostavljanje stikov med tehnologijo in starejšimi občani tudi po njegovih izkušnjah ni lahko, priznava tudi Terp-Nielsen: »Veliko časa porabimo za to, kako starejšim ustrezno predstaviti tehnologijo. Zanje je vsak korak napredek.« Izkušnja pa je, dodaja, v vsakem primeru pomembna tako za starostnika kot za negovalo osebje in za vodstvo institucij, kjer so starejši nastanjeni.

Zakaj je pomembno dovolj izobraženih, ki se ukvarjajo z digitalno transformacijo?

Brez ljudi slednje ni, se strinja Anže Droljc, ki meni, da potrebujemo ljudi, ki razumejo globalne trende in da je treba »danes že na univerzah začeti vzgajati nove ljudi, ki bodo na tekočem z digitalno transformacijo, ne pa čakati, da bodo na odločevalskih položajih«. Hkrati imamo na teh položajih, dodaja, veliko ljudi, ki pa jim manjka neodvisen pregled, kaj se v svetu na tem področju dogaja novega.

Po Droljcu v zdravstvu primanjkuje denarja, da bi se ljudje »na kvartal udeleževali visokokakovostnih konferenc« in tako redno izpopolnjevali znanje. »Potrebujemo proračun za digitalizacijo zdravstva, je pa treba na tem področju preiti od vizije v operativo.« Pri čemer sploh ni nujno hiteti …

In kaj vse mora Slovenija storiti, če želimo, da bo več ljudi sprejelo in uporabljalo digitalne tehnologije v zdravstvu?

Po Latifićevi je treba vzpostaviti transparenten sistem, po dr. Pišotu morajo ljudje najprej »videti, čutiti in nato še verjeti«, po Berniku potrebujemo zadostno količino znanja, odprtosti za znanje in želje po promoviranju, po Terp-Nielsnu je pomembna odgovornost, po Droljcu pa je v Sloveniji poleg pogovorov o tej temi nujno treba začeti tudi delovati, predvsem pa se osredotočiti na zadevo in jo izpeljati.