Za trajnostno naravnanost podjetij potrebno odlično upravljanje

Podjetjem je odslej na voljo pripomoček ESG, to je spletno orodje za samooceno trajnostne usmerjenosti. Namenjen je zagonskim in hitro rastočim ter drugim mikro, malim in srednjim podjetjem, dostopen pa na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada.

Kot poudarjajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, lahko prepoznavanje in vključevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih standardov (dejavnikov ESG) v poslovne procese podjetju pomagata pri pridobivanju novih investitorjev, kupcev ali poslovnih partnerjev.

Ozka grla pri trajnostni transformaciji

Trajnostna transformacija podjetja je kompleksna, zahteva povezovanje več funkcijskih področij in strateške zaveze podjetja, tako da niso dovolj samo posamezne, nepovezane aktivnosti in odzivno delovanje podjetja, med drugim poudarja prof. dr. Vesna Žabkar. Redna profesorica za področje trženja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je tudi soavtorica Trajnostnega poslovnega indeksa (TPI), ki meri trajnostno usmerjenost podjetij, obenem pa jim pokaže, kaj morajo narediti za usklajenost svojih procesov s trajnostnimi standardi. Po njenih besedah je nujen strukturiran in celosten pristop, podprt s standardi in v skladu z mednarodnimi priporočili, s sistematičnim vključevanjem različnih deležnikov podjetja in njihovih pričakovanj.

»Osnovno ozko grlo so vsekakor slabo poznavanje področja in šibko medsebojno povezovanje in usklajevanje trajnostnih praks, zaradi česar prihaja do nepovezanih, posameznih trajnostnih aktivnosti, ki so daleč od sistemskega delovanja in trajnostne transformacije. Za slednjo sta nujna vključenost trajnostnih dimenzij v strategijo podjetja in proaktivno delovanje, ki vključuje inovacije, ki prihajajo iz podjetja, in ideje zunanjih deležnikov,« pojasnjuje Vesna Žabkar.

Infografika Delo

In kaj to pomeni? Da v podjetju presojajo posamezne aktivnosti skozi prizmo njegovih trajnostnih ciljev, da podjetje deluje v interesu več deležnikov in ne samo lastnikov, da se premakne od linearnega modela (vzemi – naredi – zavrzi) v krožni model (oblikuj za ponovno uporabo) ter poroča poleg finančnih rezultatov tudi o okoljskih vplivih in vplivih na zaposlene in družbo. »Opazna razlika v zadnjem času je, da se s trajnostjo zdaj – drugače kot pred nekaj leti – ukvarjajo uprave podjetij in so s tem trajnostni problemi pridobili pozornost odločevalcev, ki jih prej te teme niso zanimale.«

Kaj so pokazale raziskave

S pomočjo raziskave Trajnostnega poslovnega indeksa (TPI), ta je del raziskovalnega programa, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS: Izzivi vključujočega in trajnostnega razvoja v prevladujoči paradigmi ekonomskih in poslovnih znanosti), celostno spremljajo trajnostno poslovanje podjetij. »To pomeni, da zajemamo okoljsko dimenzijo (aktivnosti zmanjševanja porabe virov, zelenitve procesov in izdelkov, zmanjševanja odpadkov in emisij ter aktivnosti ekosistemske podpore), družbeno dimenzijo (aktivnosti za notranje in zunanje deležnike) ter vidik upravljanja (splošne in specifične upravljavske prakse). Gre za ključne poslovne aktivnosti, ki jih je treba spremljati in usklajevati za trajnostno poslovanje podjetja – njihova analiza pa omogoča primerjave med vsemi komponentami in ugotavljanje vrzeli. Za trajnostno naravnanost podjetij sta namreč potrebna skupek okoljskih in družbenih praks ter odlično upravljanje.«

Kot pojasnjuje prof. dr. Vesna Žabkar, so prvo merjenje med velikimi in srednjimi podjetji v Sloveniji izvedli spomladi in jeseni 2020 (242 podjetij na okoljskem delu in 220 na družbenem), drugo pa decembra 2021 in januarja 2022 (136 na okoljskem delu in 98 na družbenem). Trenutno poteka raziskava med malimi in srednjimi podjetji, ki pa imajo svoje specifičnosti glede trajnostnega poslovanja.

»Dosedanje meritve so pokazale, da se v velikih podjetjih z različnimi vidiki trajnosti ukvarjajo različni strokovnjaki, na primer vodje kakovosti za okoljski vidik, vodje odnosov z javnostmi za zunanji družbeni vidik, vodje razvoja kadrov za notranji družbeni vidik in uprava za upravljavski vidik. Nadalje so pomembne razlike med večjimi podjetji glede na panogo, v kateri delujejo, na primer podjetja v dejavnosti preskrbe z električno energijo, plinom in vodo so visoko na okoljski dimenziji trajnosti, visoko so tudi podjetja, ki so sicer podpisniki iniciative Globalni dogovor Združenih narodov.«

Z vidika uporabe virov, odpadkov, emisij, zelenih procesov in izdelkov ter ekosistemske podpore pa po besedah Vesne Žabkar ugotavljajo, da je razmeroma veliko narejenega pri ločevanju odpadkov in v prizadevanju za zmanjšanje onesnaženosti vode, zraka in tal, manj pa glede uporabe obnovljivih virov energije, čistejših tehnologij in recikliranja ter ponovne uporabe materialov v poslovnih procesih oziroma tako imenovanega zelenjenja poslovnih procesov.

Še prostor za izboljšave

Glede družbenih komponent indeksa ugotavljamo njegove višje vrednosti za podjetja v finančnih in zavarovalniških (storitvenih) dejavnostih, višje kot v predelovalnih dejavnostih ali trgovini. Podjetja v raziskavi, kot navaja sogovornica, pogosto v komuniciranju poudarjajo trajnostne prakse.

»Med aktivnostmi za zunanje deležnike so pomembni zlasti poštene poslovne prakse, pošteno poročanje in skrb za lokalno okolje. Prostor za izboljšave je pri skrbi za javno zdravje, pri podpiranju športa in kulture, dobrodelnosti in ustvarjanju delovnih mest. Med aktivnostmi za notranje deležnike so visoko ocenjene tiste na področju zasebnosti in varstva podatkov, menedžmenta raznolikosti ter enakosti, prostor za izboljšave pa je pri usposabljanju zaposlenih, ustreznem/poštenem plačilu, pri skrbi za delovno okolje in participativnem odločanju.«

Podjetja glede upravljanja poročajo, da poslovne aktivnosti temeljijo na standardih integritete, vendar pogosto nimajo sistematično izdelanih ocen tveganja z okoljskimi in družbenimi spremembami, prav tako nagrajevanje menedžmenta večkrat ni povezano z doseganjem trajnostnih ciljev podjetja. Kot motivacijo za trajnostno naravnane prakse navajajo, da jih uporabljajo, »ker je tako prav«, ker se počutijo odgovorne za trajnostni razvoj in jih skrbi za njegove družbene vidike, ne pa zaradi tako imenovanih instrumentalnih motivov, na primer za povečanje baze kupcev, da ugodijo lastnikom in povečajo dobičkonosnost.

Dopolnitev raziskave TPI

Pri ocenah trajnostnih aktivnosti gre za samoocene zaposlenih v podjetju in ne za objektivne ocene, pojasnjuje Vesna Žabkar in dodaja, da so zato raziskavo dopolnili tudi z zajemom objav v vseh slovenskih medijih v letu 2022 s pomočjo ključnih besed in njihovih izpeljank za okoljski, družbeni in upravljavski vidik. Pri tem so upoštevali doseg medija in pozitivnost/negativnost/nevtralnost objave.

Infografika Delo

»Ugotovili smo, da sta okoljski in družbeni vidik trajnostnega indeksa povezana z medijskim dosegom s ključnimi besedami s področja ter posebej s pozitivnimi objavami na okoljskem ter pozitivnimi in negativnimi objavami na družbenem delu.«

Trajnost izboljšuje konkurenčne prednosti

Na vprašanje, v kakšnem razmerju sta doseganje trajnostnih ciljev in dobiček podjetja, pa sogovornica odgovarja, da so za trajnostno delovanje podjetij v raziskavi ugotovili, da je povezano z zadovoljstvom in zvestobo kupcev, z zadovoljstvom in zavezanostjo zaposlenih ter s finančno uspešnostjo podjetja.

»Podjetja ugotavljajo, da trajnostno delovanje izboljšuje njihove konkurenčne prednosti in s tem pomembno prispeva k podobi podjetja pri strankah, poslovnih partnerjih, v lokalni skupnosti in pri drugih deležnikih. Verjamem, da doseganje trajnostnih ciljev v resnici vodi k boljši finančni uspešnosti. Vzrok je v tem, da to pričakujejo ali celo zahtevajo stranke in poslovni partnerji, ki podpirajo podjetja s pozitivnim prispevkom okolju oziroma družbi. Takšna podjetja so tudi magnet za nove talente in lažje ohranjajo zaposlene.«

Čeprav predvidevamo, da so podjetja za izvajanje trajnostnih aktivnosti odvisna od razpoložljivosti (predvsem finančnih) virov za investicije v okoljske in družbene aktivnosti, smo z raziskavo ugotovili, pojasnjuje Vesna Žabkar, da na primer prav podjetja z nižjimi dobički bolj iščejo stroškovne prihranke z nadaljnjim zmanjšanjem uporabe virov ter odpadkov in emisij. Ugotovitve za družbeni vidik trajnosti pa so, da družbeno odgovorno delovanje ni omejeno samo na finančno zdrava podjetja z dobro opredeljeno strategijo družbene odgovornosti oziroma da finančno zdravje pri tem ne igra pomembne vloge.

Na vprašanje, ali država dovolj ozavešča in ali se na drugi strani podjetja že dovolj zavedajo potrebe po trajnostni transformaciji, pa sogovornica odgovarja, da je veliko trajnostnih aktivnosti, o katerih poročajo med velikimi podjetji v Sloveniji, povezanih z aktivnostmi za ohranjanje naravnega okolja, na primer z odpadki in emisijami, z uporabo obnovljivih in neobnovljivih virov ter zelenimi izdelki.

»S tem področjem je tudi sicer povezanih veliko politik (zeleni prehod in evropski zeleni dogovor kot strategija evropske komisije), tako da verjamem, da je že veliko narejenega in da se tudi velika podjetja zelo zavedajo potreb po trajnostni transformaciji.« Vesna Žabkar dodaja, da stanje za manjša in srednja podjetja šele ugotavljajo. Že zdaj pa je razvidno, da so se nekatera podjetja prisiljena na zahteve različnih kupcev toliko ukvarjati s trajnostjo in družbeno odgovornostjo, da se skoraj nimajo več časa ukvarjati s svojim poslom.