Ustvarjajo rešitve za zeleni prehod Evrope

Proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm v zadnjih letih prihodke povečuje za več kot 30 odstotkov na leto. Zaradi velikega povpraševanja po toplotnih črpalkah načrtujejo opazno povečanje proizvodnih zmogljivosti in – v primerjavi z lani – potrojitev števila izdelanih toplotnih črpalk do leta 2025.

»Priljubljenost toplotnih črpalk se v zadnjih desetih letih nenehno povečuje, predvsem zaradi evropske težnje po razogljičenju družbe,« pojasni Bogdan Kronovšek, direktor in solastnik družinskega podjetja z 32-letno tradicijo. »Toplotne črpalke so eno ključnih orodij za razogljičenje v ogrevanju. Ogrevanju je namreč namenjene 40 odstotkov vse porabljene energije v Evropi. Zanimanje je zato iz leta v leto večje. Pred nekaj leti je, recimo, Nizozemska sprejela odločitev, da ne bodo več uporabljali svojega lastnega plina, in so prepovedali priključitve novogradenj na plinski razvod. Čeprav imajo lastni plin, so se usmerili v toplotne črpalke. Okoljsko zavedanje že zadnjih deset let pospešuje zanimanje za vgradnjo toplotnih črpalk.«

Zanimanje zanje se je z energetsko krizo seveda še povečalo. »Zato je povpraševanje tolikšno, da ga proizvajalci ne moremo v celoti izpolniti, predvsem ker je tudi dobava materiala omejena. Nabavne verige so v zadnjih dveh letih zelo omejene in negotove, kar onemogoča večjo rast,« pravi Kronovšek.

Nadpovprečna dodana vrednost na zaposlenega

Kronoterm tako vsako leto poveča prihodke, in sicer so od leta 2018 do lani zrasli z enajst milijonov evrov prihodkov na skoraj 25 milijonov evrov. Rast načrtujejo tudi za letos, in sicer na okoli 31 ali 32 milijonov evrov prihodkov. Pri tem so lani ustvarili 4,1 milijona evrov čistega dobička ob za slovensko gospodarstvo nadpovprečni dodani vrednosti 95.402 evra na zaposlenega. Za primerjavo: neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu je bila lani dobrih 53.000 evrov.

Njihov največji posamezni trg je Slovenija. Dobro polovico vseh prihodkov pa ustvarijo v tujini, in sicer v Italiji, Avstriji, Švici, na Danskem, Nizozemskem, Irskem. Zdaj se odpira tudi Nemčija. Skupaj imajo aktivnih 18 evropskih trgov. Ali načrtujejo vstop na nove trge? »Čeprav je povpraševanje res veliko, poskušamo izpolniti povečano povpraševanje naših partnerjev in kupcev. To je za nas najpomembneje,« odgovarja sogovornik.

Pred gradnjo novega proizvodnega obrata

Podjetje je lani izdelalo 8000 enot toplotnih črpalk, letos 11.000, do leta 2025 pa načrtujejo, da jih bodo 24.000. »V Kronotermu bi radi čim več ljudem v Evropi pomagali, da dobijo varčen, zelen in udoben sistem ogrevanja. Veliko kupcev na 18 trgih čaka na naše rešitve, zato bomo povečevali proizvodne zmogljivosti z gradnjo novega proizvodnega obrata. Konec meseca bomo začeli graditi parkirišče, da se nam bo lahko pridružilo še več sodelavcev, uredili smo si tudi dodatne skladiščne površine na Polzeli,« napoveduje Kronovšek.

»Naročili smo tudi veliko tehnološke opreme za proizvodnjo, zato po korakih vstopamo v povečanje proizvodnih zmogljivosti.« Opozarja pa, da jih omejuje dobavljivost materialov, zato že zdaj naročajo material za leto 2024, pri čemer so marsikje kvote omejene. »Zato žal trenutno ne moremo bistveno povečati proizvodnje.«

Poleg težav z dobavo materialov, se ti in komponente, ki so sestavni deli toplotnih črpalk, tudi zelo dražijo: »To vpliva na končno ceno celotnega sistema, ne samo toplotne črpalke, ampak tudi inštalacijskega materiala, vseh storitev. To je težava, a za zdaj ne opazimo, da bi se zanimanje zaradi tega zmanjšalo ali da bi se prodaja toplotnih črpalk zmanjšala.« Najbolj so se podražili materiali, katerih pridobivanje ali predelava je energetsko zelo potratna. To so, denimo, izolacije, hranilniki tople sanitarne vode in tako dalje. Težave so tudi pri elektroniki, ker ni dovolj čipov. Kot zanimivost: glavni dobavitelj elektronskih komponent Kronotermu je mariborsko podjetje Impedanca, ki je bil lani med nominiranci za Delove podjetniške zvezde.

V Evropi vsi proizvajalci vgradijo 1,5 milijona toplotnih črpalk na leto. Ocenjeno je, da se bo ta številka povečala na devet milijonov. Kako bodo proizvajalci lahko izpolnili tako povpraševanje? »Vsi proizvajalci ogrevalne tehnike, ki so prej izdelovali kotle na plin, olje, drva, se preoblikujejo in zdaj ponujajo toplotne črpalke, bodisi z dokupi bodisi jih sami izdelujejo. Proizvodnja se bo tako povečala. Po drugi strani pa si vsi dosedanji proizvajalci toplotnih črpalk prizadevamo, da bi povečali svoje proizvodne zmogljivosti,« odgovarja Kronovšek, ki ga skrbi predvsem to, kdo bo vse te toplotne črpalke vgradil. Že zdaj je namreč zasedenost inštalaterjev, ki vgrajujejo toplotne črpalke, večja težava kot sama dobava toplotnih črpalk. Ta težava bo v prihodnjih letih še večja. Kronoterm ima lastni razvoj, proizvodnjo, prodajni oddelek, ki izdeluje projekte in svetuje strankam, in tudi lastni servis. Za montaže in vgradnje pa ima zunanje partnerje, torej distributerje v tujini ter v Sloveniji mrežo monterjev.

Priložnosti tudi pri daljinskem ogrevanju

Veliko povpraševanje po toplotnih črpalkah v podjetju opažajo v vseh segmentih. Izdelujejo tako toplotne črpalke za stanovanjske hiše kot tudi za velike uporabnike. Naši kupci so z različnih področij: lastniki hiš in stanovanj, podjetja, javne ustanove, kot so vrtci, šole in zdravstveni domovi, turistična podjetja, kjer je kakovostno ter ugodno ogrevanje in hlajenje pomembno za udobje gostov, industrija, rastlinjaki, našteva sogovornik. Njihove toplotne črpalke, denimo, ogrevajo rastlinjake največjega slovenskega proizvajalca paradižnikov blagovne znamke Lušt.

Njihovo tehnologijo se uporablja tudi za daljinsko ogrevanje. »Pri razogljičenju ogrevanja v Sloveniji imamo veliko priložnost. Verjamem, da bodo rešitve na podlagi toplotnih črpalk koristne na tej poti, te pa lahko odlično izkoristimo tudi pri daljinskem ogrevanju. V sistemih daljinskega ogrevanja se bomo namreč počasi odpovedali fosilnim gorivom, zato bo treba najti alternative. Toplotne črpalke bodo tudi pri tem imele pomembno vlogo. V tem segmentu imamo veliko priložnosti, zato je del razvoja usmerjenega na večje toplotne črpalke in specialne rešitve.«

Kje je Kronotermova vloga pri razogljičenju

O zelenem prehodu je Kronovšek govoril tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom in ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom, ko sta bila pred kratkim na obisku v Kronotermu. Golob je ob obisku dejal: »Kronoterm je v resnici največje slovensko podjetje za izdelavo toplotnih črpalk z dolgoletno tradicijo, družinsko podjetje, ki je preraslo slovenske okvire že zdavnaj in je uspešno v celotni Evropi. Predvsem je podjetje, ki ves čas vlaga v razvoj in nove trende. Z zelenim prebojem, ki je nujen, in z energetsko krizo, ki je pred vrati, smo v Sloveniji lahko samo veseli, da imamo tako podjetje prav pri nas, ker bo zeleni prehod za marsikoga tudi bolj preprost.«

Kako Kronoterm torej lahko pomaga pri zelenem prehodu? »Vse naše rešitve črpajo toploto od tam, kjer je je veliko, je poceni in obnovljiva, tja, kjer jo potrebujemo. Z našimi rešitvami ne ustvarjamo nove toplote kot z gorenjem fosilnih goriv ali lesne biomase in ne ustvarjamo za zdravju in okolje škodljivih emisij. S toplotno črpalko črpamo toploto iz zraka, zemlje ali vode v stavbo, ta toplota pa počasi čez stene in okna uide nazaj v okolico. Če pa električno energijo za pogon toplotne črpalke proizvedemo iz obnovljivih virov ali jo proizvedemo samo z lastno sončno elektrarno, lahko govorimo o skoraj brezplačnem in brezemisijskem ogrevanju, kar je pri tem najpomembnejši cilj,« pojasnjuje Bogdan Kronovšek. Kronoterm sodeluje tudi z Gen-I v projektu Gen-I Sonce, v katerem se sončna elektrarna in toplotna črpalka prodajata v paketu.

Po njegovih besedah je v zadnjih letih najpomembnejši razlog za nakup toplotne črpalke ekonomski vidik. S toplotno črpalko namreč uporabnik v primerjavi z ogrevanjem s kurilnim oljem ustvari od 60 do 80 odstotkov prihranka, odvisno od ogrevalnega sistema in tipa toplotne črpalke, ter od 40 do 70 odstotkov v primerjavi z uporabo plina. »Poleg tega je pomembno tudi, da je toplotna črpalka do okolja prijazna, ker črpa toploto iz zraka, zemlje ali vode, torej iz obnovljivih virov. Ljudje so namreč vse bolj naklonjeni zelenim, do okolja prijaznim tehnologijam. Tretji argument pa je udobje: toplotno črpalko vklopite na stikalu ali prek telefona in imate vedno dovolj toplo in dovolj tople sanitarne vode. Trije ključni razlogi za nakup toplotne črpalke so torej prihranek, okoljska sprejemljivost in udobje.«

Razvoj toplotnih črpalk je usmerjen v čim večjo uporabnosti in enostavnosti, pojasnjuje Bogdan Kronovšek še pravi: »Pri razvoju toplotnih črpalk poskušamo upoštevati, da je star sistem z njimi čim lažje nadomestiti, na primer kotel na plin, olje ali drva, ter da krmilje uporabniku omogoča preprosto upravljanje. Toplotna črpalka je kar zapleten sistem, zato je pomembno, da je ta sistem preprost za vgradnjo in enostaven za uporabo. Ves čas se trudimo tudi povečati učinkovitost, pomembna je tudi glasnost. Pred nekaj leti smo vzpostavili nov trend v panogi – naredili smo eno najtišjih zunanjih enot toplotne črpalke. Uporabnik jo lahko postavi kjerkoli, pa ne bo nikogar motila. Kar veliko medsosedskih sporov je namreč zaradi toplotnih črpalk, ki jih postavijo preblizu sosedove hiše. Toplotna črpalka povzroča hrup in je lahko zato zelo moteča. Mi smo v razvoju tako daleč, da smo glasnost znižali na nivo, da se skoraj ne sliši ter da jo kupci in izvajalci lahko postavijo kamorkoli, pa bodo sami in sosedi mirno spali.«