Že sedmo leto medijska hiša Delo začenja večmesečno poslovno kampanjo Delove podjetniške zvezde, tokrat pod naslovom Vrednote poslovanja – temelj trajnostnega razvoja. Vrhunec poslovne kampanje bo 9. novembra na Brdu pri Kranju, kjer bomo na gala prireditvi podelili prestižni kipec podjetju, ki ga bo izmed desetih nominirancev izbrala strokovna komisija.

Izbirali bomo podjetja, ki so prebojna s svojimi rešitvami in znanjem ter tečejo hitreje kot tekmeci. Prestižni kipec je lani prejelo podjetje Zebra BI iz Ljubljane, leta 2021 podjetje XLAB iz Ljubljane, leta 2020 podjetje Metronik iz Ljubljane, leta 2019 Intra lighting iz Šempetra, leta 2018 Polycom iz Škofje Loke in leta 2017 trboveljsko podjetje Dewesoft.

Tako kot vsa leta do zdaj bomo tudi letos dali možnost bralcem, ki bodo lahko po spletu oddali svoj glas za svojega favorita, ki mu bomo prav tako podelili posebno priznanje. Bralci so lani za svojo zvezdo izbrali podjetje Kronoterm, leta 2021 podjetje Adria Dom iz Črnomlja, leta 2020 podjetje Marles hiše Maribor, leta 2019 podjetje Inea iz Ljubljane, leta 2018 podjetje Vasco iz Šenčurja in leta 2017 podjetje I. H. S. iz Krškega.

Naj spomnimo, da lanski zmagovalec, podjetje Zebra BI, ustvarja orodja za hitro in napredno vizualizacijo podatkov. To kupcem olajša uvid v procese poslovanja in učinkovitost ter jim s tem omogoča lažje in hitrejše sprejemanje pravih odločitev. Financial Times pa jih je letos uvrstil tudi na lestvico tisoč najhitreje rastočih evropskih podjetij, kjer so na 311. mestu. Podjetje ima tako v Sloveniji kot širše v EU in globalno zelo malo konkurentov. Med njihovimi kupci so Microsoft, Coca-Cola, Bayer, PwC, Nestlé, Swarovski, druga vodilna podjetja iz skupine Fortune 500, vladne agencije in neprofitne organizacije.

»Ne moremo konkurirati z veliko kapitala kot ameriška podjetja, tudi z veliko ljudmi ne, kot Kitajska. Smo pa hitri, sodelujemo, uporabljamo nove tehnologije in konstantne inovacije. Prizadevamo si za najboljše, edino tako te stranke vzamejo za svojega,« je v lanskem intervjuju povedal Andrej Lapajne, ustanovitelj Zebre BI. In zakaj je pri podatkih pomembna vizualizacija? »Podjetje, ki zna izkoristiti podatke, lahko s pomočjo dobre vizualizacije te podatke uvidi in izkoristi v svojo korist.«

Izbor nominirancev

V projektu Delove podjetniške zvezde bomo predstavili deset malih in srednje velikih podjetij, strokovna komisija pa bo le enemu od njih podelila naslov Delova podjetniška zvezda. Strokovni komisiji predseduje Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, v njej so še redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, predstavnik ministrstva za gospodarstvo, predstavnik generalnega pokrovitelja, lanska Delova podjetniška zvezda Andrej Lapajne iz Zebra BI in predstavniki uredništva.

Vsebine, povezane s projektom, boste od danes do novembra lahko brali ob četrtkih v časopisu Delo in na digitalnih platformah.

Izbor nominirancev, malih in srednje velikih podjetij, poteka na podlagi podatkov strokovnega partnerja projekta – Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Izbirali bomo podjetja, ki so razvojno in izvozno naravnana, inovativna in razvijajo trajnostno naravnane poslovne strategije, trajnostne storitve in izdelke. Iskali bomo podjetja, ki se zavedajo pomembnosti vlaganja v digitalizacijo, ki je tudi pot do boljše konkurenčnosti. Poleg tega morajo imeti najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa mora znašati najmanj 50.000 evrov.

Moč Evrope v podjetnikih in talentih

Moč Evrope je v podjetnicah in podjetnikih, talentih, inženirjih in inženirkah, raziskovalkah in raziskovalcih, poudarja evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. Za doseganje ciljev digitalnega desetletja in zelenega dogovora želi EU podjetja, predvsem mala in srednje velika, podpreti pri usposabljanju, zaposlovanju in zadržanju talentov. Zato vzpostavlja partnerstva za spretnosti v industrijskih ekosistemih, od avtomobilske, letalske in vesoljske ter obrambne industrije pa vse do turizma.

Nove priložnosti za gospodarstvo EU prinašata digitalni in zeleni prehod. Tudi evropska komisija, ki je letošnje leto razglasila za evropsko leto spretnosti, spodbuja usklajevanje spretnosti s potrebami trga dela in želja ter spretnosti posameznikov s priložnostmi na trgu dela, zlasti za zeleni in digitalni prehod, trajnostni razvoj in gospodarsko okrevanje.

Za razvoj gospodarstva so pomembni kadri, zato bomo pisali tudi o tem, kje so v času pomanjkanja kadrov še skriti bazeni talentov in kako dostopati do njih, ter o primerih dobrih praks, ki so v tujini učinkoviti, pri nas pa premalo izkoriščeni. Pri tem ne smemo pozabiti na potrebo po vzpostavitvi dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah in kadrih v državi ter kakšni so trendi pri imenovanju vodstvenih kadrov in politike vključevanja mladih na vodstvena mesta, tudi kot način za zadrževanje zaposlenih.

V EU je januarja začel veljati program za digitalno desetletje, ki bo državam članicam omogočil pripravo digitalne politike za doseganje ciljev pri izboljšanju osnovne in napredne digitalne spretnosti državljanov, povečanju uporabe novih tehnologij v podjetjih EU, izboljšanju povezljivosti ter računalniške in podatkovne infrastrukture v EU ter zagotovitvi razpoložljivosti javnih storitev in uprave na spletu. Vse to izraža cilje programa politike, kot so varna in zanesljiva digitalna tehnologija, konkurenčno spletno okolje za mala in srednje velika podjetja, varne prakse na področju kibernetske varnosti, pravičen dostop do digitalnih priložnosti za vse ter razvoj trajnostnih inovacij, ki so energijsko učinkovite in gospodarne z viri.

Izzivi za podjetja in investicijske priložnosti

V kampanji bomo predstavljali razlike med podjetji v družinski lasti in drugimi, kaj so njihovi izzivi in kako jih obravnavati. Pa tudi kakšni so izzivi in izkušnje pri prenosu vodenja podjetja ustanovitelja na druge, denimo družinske člane ali profesionalnega menedžerja in kakšni so pogoji za prodajo podjetja. Kako poteka preoblikovanje družinskega posla v korporativnega in kako prestrukturirati poslovne procese, da bo omogočena nadaljnja rast.

Ena od tem bodo tudi dejavnosti in industrije, v katerih bodo investitorji iskali investicijske priložnosti v Sloveniji ter katere so industrije, ki jih bo EU podpirala v želji po večji evropski samozadostnosti. Pri tem govorimo predvsem o proizvodnji čipov, fotovoltaike, baterij ... ter ali bodo to tudi investicijske priložnosti, podprte s trajnostnimi strategijami, v panogah, kot so turizem, prehrana, lesna industrija, energetika in tako dalje. Poiskali bomo tudi odgovore na vprašanja, kako bi se Slovenija morala boriti, da bi tovrstne industrije pripeljali tudi k nam.

In ne nazadnje, kako so slovenski in evropski razpisi lahko priložnost za inoviranje, tehnološki napredek, razvojna partnerstva, trajnostni razvoj, investicije za zeleni prehod, digitalizacijo in povečevanje dodane vrednosti.