Zaposleni so najpomembnejši del podjetja

V analizi digitalne bančne panoge 2021, ki so jo opravili v E-laboratu, so slovenske banke za splošno uporabniško izkušnjo dobile nekoliko manj točk kot tuje. Na področju mobilne uporabniške izkušnje pa so še nekoliko bolj zaostajale za tujimi. Med bankami je skupno največ točk osvojila NLB in se uvrstila v skupino tako imenovanih naprednih digitalcev, kamor se uvrščajo tista podjetja, ki v panogi postavljajo standarde in so v povprečju v vseh kategorijah prejela največ točk.

V NLB Skupini poleg pomena trajnosti poslovanja in praks izpostavljajo tudi digitalizacijo. Že danes lahko njihove stranke v Sloveniji skoraj vse bančne storitve opravijo, ne da bi morale za to obiskati poslovalnico, poudarja predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki med drugim izpostavlja cilj, da ta vodilni položaj v digitalnem poslovanju kar najhitreje prenesejo tudi na preostale trge, kjer poslujejo. In tudi zato je NLB Skupina vzpostavila kompetenčni center NLB DigIT v Beogradu.

IT-rešitve za celotno skupino

Kompetenčni center bo razvijal rešitve informacijske tehnologije za celotno skupino, ustanovljen pa je bil konec letošnjega aprila. Direktor NLB DigIT Vladimir Rupar poudarja, da je njihov glavni cilj članicam NLB Skupine zagotavljati razvoj in kasnejše vzdrževanje standardnih platform na področju digitalne, podatkovne in IT varnostne transformacije. »NLB Skupina je kot vodilna regionalna skupina na področju zagotavljanja finančnih storitev prepoznala vse prednosti, ki jih prinaša standardizacija informacijskih rešitev, zato je bila ustanovitev družbe, specializirane za to področje, naraven korak naprej,« pojasnjuje Vladimir Rupar.

Vodilo našega poslovanja je, kot še dodaja, zagotoviti zaposlenim najboljše iz obeh svetov – tipičnega IT-podjetja in pripadnosti stabilni finančni skupini, kot je NLB Skupina. »Napredne tehnologije, zahtevni in predvsem zanimivi projekti ustvarjajo osnovo za stalno izobraževanje in strokovno rast zaposlenih, hkrati pa članicam NLB Skupine zagotavljajo hitre in kakovostne napredne informacijske rešitve. To se je doslej izkazalo za zmagovalno kombinacijo in način, da se resnično osredotočimo na najpomembnejši del našega podjetja – naše zaposlene.«

Zaposlovanje talentov v regiji

V NLB DigIT je bilo ob koncu julija zaposlenih 65 sodelavcev, do konca leta nameravajo to število povečati na več kot 90, v letu 2023 pa na več kot sto. »Ekipa je organizirana na devetih tehnoloških/svetovalnih področjih z nekaj zelo sodobnimi in privlačnimi segmenti IT-industrije, kot so upravljanje podatkov, rešitve digitalnega bančništva, IT in kibernetska varnost ter oblačna in hibridna infrastruktura,« pojasnjuje direktor.

»Nekaj, na kar smo v podjetju še posebej ponosni, je popolna uravnoteženost tako v vodstveni strukturi kot med zaposlenimi, ko gre za enakost med spoloma. Podobno imamo na področju prejemkov in nagrajevanja, ki je nekako samoumevno sprejeto kot ena temeljnih vrednot NLB Skupine,« še navaja Rupar in dodaja, da v podjetju, čeprav je formalno registrirano v Srbiji, zaposlujejo tudi državljane iz drugih držav v regiji. Tako imajo trenutno v ekipi sodelavce iz Severne Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.

Njihova ambicija pa je, da prek NLB DigIT omogočijo najboljšim IT-talentom v regiji, da se pridružijo poti preobrazbe NLB Skupine. Po Ruparjevi oceni lahko z operacionalizacijo iniciativ, kot je »Odprti Balkan«, dobijo le dodaten zagon za razvoj tovrstnih ambicij, tako pri njih kot v drugih regionalnih podjetjih.

Ugodnosti za vodstvo zdaj standard za vse zaposlene

V Jugovzhodni Evropi je trg IT v pospešeni tranziciji, zato ugodnosti, ki so prej veljale izključno za vodstva, postajajo standard za vse zaposlene v IT-podjetjih. Temu primerno so se po besedah Vladimirja Ruparja preoblikovali tudi sami, tako da danes svojim zaposlenim zagotavljajo številne ugodnosti, kot so prilagodljiv delovni čas, možnost dela od doma in plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Obenem jim plačujejo še naročnine na vodilne portale za e-učenje, pripravljajo posameznikom prilagojene načrte usposabljanja ter omogočajo sodelovanje na strokovnih seminarjih in team buildingih. Zaposlene tudi redno nagrajujejo glede na uspešnost, jih tudi redno ocenjujejo in v skladu s tem uskladijo plače. Seznam ugodnosti pa nenehno prilagajajo dejanskim potrebam in zahtevam zaposlenih.

Strateška usmeritev NLB DigIT je tudi vzpostavitev čim tesnejšega sodelovanja z visokošolskimi ustanovami v regiji nekdanje Jugoslavije. »Menim, da imata NLB kot regionalna skupina in NLB DigIT kot IT-podjetje mladim, ki se šele podajajo v profesionalne vode, veliko ponuditi in jim pomagati pri uresničevanju njihovih ambicij. Ti odnosi naj bi se gradili v dveh smereh: prva je 'NLB DigIT za vas' – to pomeni organizacijo gostujočih predavanj s področij digitalne, podatkovne in IT varnostne transformacije; model odprtih vrat 'En dan v NLB DigIT' ter skupni nastop na NLB hackathonih. Druga smer pa je 'NLB DigIT in jaz', ki predvideva programe štipendiranja in organizirano prakso.« S temi programi sodelovanja naj bi NLB DigIT vračal skupnosti, iz katere so prišli izjemni IT-strokovnjaki, ki danes tvorijo jedro podjetja, poudarja Rupar. Obenem želijo najboljšim študentom ponuditi možnost vključitve v podjetje in vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja.

Kibernetska varnost

Digitalizacija s seboj prinaša potrebo po kibernetski zaščiti – in kaj je ključno pri pripravi strategije kibernetske varnosti podjetij? »Še pred globalno pandemijo so se ekipe za kibernetsko varnost znašle v dinamičnih in zahtevnih okoljih. Glede na to današnji trendi, ki jih spremlja digitalna transformacija, pomembno vplivajo na investicije tako v tehnološkem smislu kot tudi glede sposobnosti strokovnih ekip za hitro soočanje z novimi grožnjami.«

In direktor Rupar še dodaja, da je za vsako strategijo na področju informacijskih tehnologij, predvsem pa na področju IT-varnosti, treba sprejemati pragmatične odločitve in sklepati kompromise, da bi čim bolje obvladovali tveganja na področju informacijske varnosti. »Kot 'obvezno' je tudi sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, ki si izmenjujeta informacije na področju kibernetske varnosti. Omenjeni model pomembno prispeva k prenosu znanja med ekipami, kar je v teh časih zelo pomembno,« še poudarja Rupar.