Digitalno revolucijo v turizmu je spodbudila pandemija koronavirusa, močno je namreč vplivala na obnašanje potrošnikov, ki so zaradi omejitev ponudbe med drugim prilagodili strategijo rezervacije. Na nujnost digitalnega preboja v slovenskem turizmu pa opominja tudi nedavno predstavljena strategija digitalne preobrazbe slovenskega turizma 2022–2026.

»Gre za prvi tovrsten strateški dokument v Sloveniji, ki v vse bolj digitalni sedanjosti vidi številne priložnosti, pa tudi nekatere izzive, s katerimi se bomo lahko najbolj uspešno spoprijeli z usklajenim strateškim pristopom,« pojasnjujejo na Slovenski turistični organizaciji (STO).

Omenjeno strategijo pozdravlja tudi prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier, predstojnica katedre za trženje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, saj je pomemben dokument k digitalizaciji slovenskega turizma. »Digitalna preobrazba turističnih podjetij je nujna za njihovo dolgoročno preživetje in konkurenčnost. Sedaj je na vrsti njena implementacija in upajmo, da bo dobro izvedena, saj vemo, da so strategije zgolj osnova in pot, na kateri lahko uvajamo in gradimo tovrstne spremembe.«

Na STO pa dodajajo, da so potrošniki zaradi omejitev ponudbe prilagodili strategijo rezervacije, saj izrazito uporabljajo digitalna orodja za iskanje in rezervacijo doživetij, digitalna preobrazba pa omogoča boljšo uporabniško doživetje in izkušnjo, saj potrošniku omogoči več izbire.

»Ponudniki se zato morajo prilagoditi in omogočiti poenostavljeno in za uporabnika prijazno iskanje, rezervacijo in potrditev ponudbe v realnem času. V času, ko so pomembna doživetja in izkušnje, si potrošniki namreč ne želijo več čakati v vrsti.« Vizija digitalne preobrazbe slovenskega turizma je, še navajajo na STO, da Slovenija postane vzorčni primer pametne destinacije, ki krepi in spodbuja razvoj trajnostnih, butičnih, personaliziranih in inovativnih doživetij. Poslanstvo digitalne preobrazbe slovenskega turizma je, da se z digitalno preobrazbo opolnomoči deležnike za podatkovno podprto odločanje, povečuje dodano vrednost, konkurenčnost in odpornost turizma, spodbuja trajnostno preobrazbo ter personalizira doživetja za gosta. Obenem se izboljšujejo znanje in digitalne kompetence zaposlenih in zagotavlja višja kakovost bivanja za lokalno prebivalstvo.

Velik potencial virtualnega turizma

Lani je bil obseg virtualnega turističnega trga ocenjen na 5 milijard dolarjev, pojasnjuje prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier in dodaja, da naj bi po napovedih njegova vrednost narasla na več kot 24 milijard dolarjev v letu 2027, kar je okoli 30-odstotno povečanje na letni ravni.

»To nakazuje na velik potencial tovrstnega turizma. Tisti izmed vas, ki ste se sprehodili po letošnjem Expu v Dubaju, ste lahko nazorno opazovali, kako nacionalne turistične organizacije, druga turistična in prav tako neturistična podjetja pripravljajo in ponujajo raznolika virtualna turistična doživetja. Z razvojem tehnologije je pričakovati, da se bodo ta doživetja še nadgrajevala.«

Pozitivne lastnosti in izzivi

Virtualni turizem prinaša veliko pozitivnih stvari, med drugim omogoča svobodo in fleksibilnost pri potovanjih, načeloma stane manj kot pravi turizem, hkrati pa slednjega lahko spodbudi, še pojasnjuje prof. dr. Konečnik Ruzzier. »Prav tako je treba omeniti njegov pozitivni vpliv na okolje, saj ga ne obremenjuje in tako prispeva k bolj trajnostnemu razvoju destinacij.«

Po drugi strani imamo po njenih besedah z virtualnim turizmom kar nekaj izzivov, saj tako kot pravi turizem ni dosegljiv vsem, predvsem pa na strani ponudnikov ne daje ekonomskih učinkov kot tradicionalni turizem. »Treba je omeniti tudi omejene medsebojne stike, ki jih lahko izkusimo v okviru tovrstnih potovanj, ter zlasti izziv, ali smo ljudje sploh pripravljeni sprejeti koncept potovanj brez dejanskih potovanj. V danem primeru si lahko pomagamo z odgovori na vprašanja: Ali je mogoče nadomestiti naša občutenja, ki nas navdihujejo ob obisku destinacije? Ali je mogoče nadomestiti vonjave, okuse, zvoke, dojemanje in vživljanje v znamenitosti, kraje in ljudi, ki nas obdajajo na potovanjih? In če so naši odgovori negativni, potem prihodnost virtualnega turizma mogoče ni tako svetla, kot se zdi na prvi pogled,« še pojasnjuje Maja Konečnik Ruzzier.

Trendi razvoja

Ne le virtualna doživetja, digitalizacija turizma nasploh je eden od ključnih stebrov (in izzivov), s katerim gradimo turizem prihodnosti, dodajajo na STO. »Doživetja so vse bolj digitalizirana, pa tudi personalizirana, sodobnemu turistu pisana na kožo. V Sloveniji lahko gostom že ponudimo številna atraktivna doživetja virtualne resničnosti, denimo v Paviljonu Expano, Centru vesoljskih tehnologij Noordung, Parku vojaške zgodovine Pivka. Tam si lahko obiskovalci nadenejo očala in se potopijo v zgodovino, v vesolje, v središče dogajanja.«

Diamantno priznanje Zgodbam iz Slovenije

Da imamo v Sloveniji odlične ter mednarodno prepoznavne projekte, se je pokazalo tudi na tekmovanju The Golden City Gate, ki nagrajuje odličnost na področju promocijsko-komunikacijskih kampanj in orodij v turizmu. Slovenska turistična organizacija je namreč prejela priznanja za vsa prijavljena dela, in sicer diamantno, tri zlata in štiri srebrna.

Najvišjo nagrado, diamantno priznanje The Golden City Gate, je prejel projekt digitalne zbirke Zgodbe iz Slovenije (Slovenian Stories), ki je nastal pod okriljem neprofitne platforme Google Arts & Culture, zaživel pa lanskega decembra. STO se je v preteklem letu pridružila projektu kot nacionalni partner, saj so jih navdušili inovativnost, atraktivnost in igrivost, ki jih omogoča platforma pri pripovedovanju zgodb.

»Izjemno navdušenje je požel predstavitveni video projekta,« navajajo na STO. Video je na različnih lokacijah po Sloveniji posnela mlada produkcijska ekipa Bright Production pod režisersko taktirko Roka Lukšiča, pri projektu pa so poleg nastopajočih obrtnikov in umetnikov kreativno sodelovali tudi ekipi dogodkovnega butika Fabulatorij in studia Trampolin ter ilustratorka Meta Wraber.

Amit Sood, direktor programa Google Arts & Culture, je ob tem poudaril, da sta bili zadnji dve leti za popotnike zelo zahtevni. »Verjamemo, da bomo s tem projektom ljudem po vsem svetu približali naravne lepote in bogato tradicijo Slovenije, skritega dragulja Evrope. S pomočjo tehnologije in inovativnih načinov pripovedovanja zgodb je projekt v sodelovanju ter pod okriljem STO namenjen ohranjanju in promociji slovenske naravne in kulturne dediščine po vsem svetu. To je tudi edinstvena predstavitev kulture pohodništva in lokalnih pripovedi, ki je zdaj del programa Google Arts & Culture,« je še povedal Amit Sood.

Pri kreiranju edinstvene digitalne zbirke Zgodbe iz Slovenije je kot ponosna Slovenka z zanosom, predanostjo in odgovornostjo ter v sožitju z dogodkovnim butikom Fabulatorij aktivno sodelovala tudi Metka Svetlin, vodja marketinga v Google Adriatic. »Omenjena zbirka je resnično podpisana z ljubeznijo. Pri snovanju vsebine, podobe, komunikacije ter promocije je sodelovalo veliko število slovenskih partnerjev, ki so ustvarili eno najobsežnejših zbirk doslej, ki je posvečena neotipljivi dediščini očarljive Slovenije. Več kot 60 zgodb in virtualnih ogledov ter več kot 1200 fotografij, umetnin, fresk in zapisane pravljice prek rabe najrazličnejših pripovednih ter vizualnih tehnik orišejo bogat in živahen svet slovenske folklore.«

In kot je še pojasnila Metka Svetlin, so med pisano paleto tem umestili tudi edinstveno predstavitev pohodniške kulture in pripovedovanja lokalnih legend, ki so zdaj del programa Google Arts & Culture, katerega poslanstvo je omogočiti dostop do umetnosti in kulture, jo narediti relevantno in zabavno ter tako postati gonilo rasti kulturnega in turističnega sektorja.

»Google Arts & Culture na dosegu roke ponuja zaklade, zgodbe in znanje več kot 2000 kulturnih ustanov iz 80 držav in v največje veselje mi je, da je na tem seznamu sedaj tudi Slovenija,« je še poudarila vodja marketinga v Google Adriatic.