Z modularno gradnjo osvajajo Evropo

Modularnost gradnje je že sama po sebi trendovska, z njo se v gradbeništvu uvajajo nove tehnologije, poudarja Igor Kastelic, direktor pretežno izvoznega podjetja Rem iz Trebnjega, ki je specializirano za grad­njo nizkoenergijskih montaž­nih modularnih objektov. Z njimi so osvojili številne tuje trge, od katerih je največji Nemčija, ki ji sledijo Avstrija, Švica, Madžarska in države Beneluksa. Kupci jih prepoznavajo kot raz­vojno, inovativno in odgovorno podjetje.

V Remu vsako leto proizvedejo med 4500 in 5000 modularnih enot, za manjše projekte, ki obsegajo dve, tri enote, ali večje, pri katerih je lahko skupaj celo več kot 100 enot. Tudi intervju smo imeli v takem modularnem pametnem objektu, ki je plod razvojnega projekta, v katerega je bilo vključenih 16 podjetij. Lani so izdelali enote za osem šol in vrtcev za Nemčijo ter prvi pasivni modularni montažni vrtec v Sloveniji – vrtec Šentlovrenc, medtem ko je bila največji projekt kar 2000 kvadrat­nih metrov velika šola v bližini Frankfurta v vrednosti 2,5 milijona evrov.


 

Največji prihodki v zgodovini podjetja

Tudi v času zdravstvene krize je Remova proizvodna dejavnost potekala razmeroma normalno, sicer v omejenih kapacitetah in pogojih ter ob upoštevanju vseh ukrepov, ki jih je priporočal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Podjetje, ki šteje približno 200 zaposlenih, je imelo lani največje prihodke v svoji zgodovini, in sicer slabih 36 milijonov evrov, ter 3,29 milijona evrov čistega dobička.

»Dobičkonosnost je bila sicer šele druga najvišja v zgodovini Rema, ampak še vedno nad pričakovanji. S preteklim letom smo zelo zadovoljni, saj kaže, da je naša smer razvoja v proizvodnjo visoko zahtevnih modularnih montažnih objektov s trgom pretežno v Evropi prava,« poudarja direktor Kastelic. Za letos zaradi koronavirusa in glede na približno osem odstotkov manjše prihodke v prvem polletju predvidevajo, da bodo – tudi glede na sam proizvodni proces, ki ga je težko kar povečevati za 10, 20 ali 30 odstotkov – težko dosegli lanske rezultate, vendar po direktorjevih besedah upajo, da se jim bodo zelo približali. »Če bodo glede na lani manjši za pet odstotkov, bomo zelo zadovoljni.«
 

Trendovski že s samo gradnjo modularnih objektov

Podjetje Rem je že s svojo osnovno dejavnostjo, to je proizvodnjo modularnih montažnih objektov, zelo trendovsko, saj se z njimi spremin­jajo navade ljudi in podjetij, ki so še včeraj gradili po klasičnih postopkih. »Modularnost gradnje je že sama po sebi trendovska oziroma nekaj novega, kar zagotavlja, da se v gradbeništvu uporabljajo nove tehnologije. Pri njej gre za maksimalno predizdelanost izdelkov v podjetju, ki se zatem dostavijo in z zelo kratkim časom montaže dokončajo na gradbišču kjerkoli v Evropi, ki je naš glavni trg. Predvsem so to javni objekti,« pojasnjuje Igor Kastelic.

Življenjska doba modularnih objektov je taka kot pri vsakem objektu in ni vezana na lastnosti produkta, ampak način uporabe, vzdrževanja. Objekt je v osnovi kovinska konstrukcija, ki ni vidna, je zaprta in tako rekoč neuničljiva, pravi sogovornik in spomni, da je razvoj materialov in tehnologij pripomogel k veliki vzdržljivosti.

V Nemčiji že od leta 2015, ko so nekaj več objektov postavili za bivanje azilantov, delajo največ javnih objektov, predvsem šol in vrtcev. Tudi njihova tržna analiza glede prihodnjih smernic v Evropi kaže, da bodo njihova priložnost javni razpisi za javne objekte, ki bodo zahtevali tudi modularno gradnjo, saj je njena prednost poleg že omenjenega tudi v tem, da so vse podrobnosti in lastnosti objektov certificirane, preizkušene in tehnično obvladovane, zato je tudi cenovni vidik projekta zelo jasen, brez morebitnih aneksov in dodatnih stroškov.
 

Močna usmerjenost na tuje trge

Rem je pretežno izvozno podjetje, po Ajpesovih poročilih znaša njegov izvozni delež 71 odstotkov, glede na prihodke pa je še večji. V Sloveniji imajo enega največjih kupcev, ki pretežni del njihovih izdelkov izvozi, in glede na to bi njihov izvoz znašal od 85 do 90 odstotkov. Na področju visoko zahtevnih modularnih montažnih objektov, ki so požarno odporni, zvočno izolativni, zrakotesni, energetsko učinkoviti in podobno, doma skoraj nimajo konkurence.

»Medtem pa v tujini, na primer v Nemčiji, kjer razlikujejo leseno gradnjo in gradnjo, ki je vezana na kovinsko konstrukcijo, kar delamo mi, dosegamo približno petodstot­ni tržni delež na področju montaž­ne gradnje s kovinsko konstrukcijo. To pomeni, da imamo še veliko možnosti za rast na nemškem trgu, zato vanj tudi največ vlagamo. Zdaj v Nemčiji s pomočjo Spirita in v sodelovanju z večjim nemškim podjetjem pripravljamo showroom, kar verjamemo, da nam bo prineslo nove pogodbe o poslovnem sodelovanju.«
 

Z novim proizvodnim objektom na poti do vodilnega položaja

Podjetje je tudi s finančno podporo ministrstva za gospodarstvo zgradilo nov poslovno-proizvod­ni objekt za izdelavo nizkoenergijskih montažnih modularnih objektov in zabojnikov, saj želijo postati vodilni proizvajalec modularnih enot v Evropi ali celo na svetu. Od leta 2003, ko je začelo pro­izvodnjo modularnih objektov, je z rastjo prihodkov in dobičkonosnosti nenehno vlagalo v razvoj in gradilo proizvodne enote, trenutno namreč posluje na štirih lokacijah. »Zdaj smo bili po 17 letih sposobni zgraditi velik osrednji obrat, ki bo omogočal sodobno proizvodnjo na eni lokaciji. Tu poudarjam tudi digitalizacijo proizvodnje, ki bo s sodobnimi digitalnimi orodji omogočila spremljanje in načrtovanje proizvodnje bolj kot doslej; še posebno zdaj ob povečanju kapacitet bo to nujno potrebno.«

Pri zahtevnih projektih, za katere so v njihovem razvoju zasnovali tudi nizkoenergijske modularne montažne objekte, je pomembno, da to dejansko lahko izvedejo, pojasnjuje direktor Rema in dodaja, da bo nova tovarna sodobna, imela bo robotsko varilno linijo, avtomatsko linijo za antikorozijsko obdelavo jekla, CNC-stroje za obdelavo, ki bodo omogočali lažje in bolj natančno delo, po drugi strani pa bo tudi delovno okolje za zaposlene boljše. V podjetju so se z investicijskim načrtom obvezali, da bodo odprli najmanj 51 novih delovnih mest, vendar računajo, da jih bodo še več. »Pričakujem, da bomo do leta 2024 dosegli vsaj 41 milijonov evrov prihodkov in vsaj 56.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega,« še poudarja Igor Kastelic. Naložba v novi obrat in strojno opremo bo znašala 15,1 milijona evrov, k temu pa je treba prišteti še sredstva za nakup zemljišča, plačilo komunalnih in drugih prispevkov, tako da bo skupaj naneslo 20 milijonov evrov.
 

Skoraj milijon evrov samo za raziskave in razvoj

Rem ima že peto leto svojo razvojno skupino, ki je registrirana na Agenciji RS za raziskave in razvoj. Tako so izvedli že več projektov ali kot vodilni partner ali v konzorciju več podjetij in ustanov, trenutno pa so vključeni v tri projekte. Lani so v raziskave in razvoj vložili 2,3 odstotka prihodkov, njihov cilj pa je približno tri odstotke, torej skoraj milijon evrov za raziskave in razvoj, kar bodo mogoče dosegli že letos.

Največ sodelujejo z Zavodom za gradbeništvo, in sicer na področ­ju požarne varnosti in statičnosti objekta, pa z biotehniško fakulteto na področju uporabe lesa, s fakultetama za gradbeništvo in strojništvo ter različnimi partnerji, kot je podjetje M Sora. Na področju izobraževanja so se povezali s sred­nješolskim centrom Novo mesto pri mentorstvih in uvajanju mladih v delovno okolje. Že zadnjih pet let se čuti pomanjkanje tehničnega kadra za proizvodnjo, kot so vodovodni in elektroinštalaterji, oblikovalci kovin ali ključavničarji, zato so morali zaposlovati tudi tujce s tem znanjem. Sicer se njihovi zaposleni letno izobražujejo v povprečju 17,5 ure.
 

Trajnostna naravnanost podjetja …

»Že sam naš proizvod je trajnosten in reciklabilen. Izbrani smo bili tudi na razpisu Spirita za vzpostavitev trajnostne strategije, tako da smo januarja končali akademijo trajnostne strateške transformacije in sprejeli novo trajnostno poslovno strategijo. Zadali smo si tri- do štiriletno obdobje aktivnosti in ciljev na različnih področjih. Z okoljskega vidika bomo z razvojem in uporabo novih materialov omogočili še boljšo trajnostno gradnjo. Izvedli bomo tudi LCA-analizo naših izdelkov (ang. life-cycle assessment oziroma analiza življenjskega cikla), ki bo potrebna za pridobitev okoljske deklaracije proizvoda (ang. EPD – Environmental Product Declaration),« pojasnjuje direktor in dodaja, da si tako želijo na trgu pridobiti pomembno konkurenčno prednost in postati še bolj prepoznavni.
 

… s produkti prihodnosti

Vse možnosti imamo, meni Igor Kastelic, od nas na vseh ravneh (od proizvodnje, razvoja, prodaje do marketinga in vodstva) pa je odvisno, ali jih bomo dovolj dobro izkoristili in še bolj strastno opravljali delo ter z našimi produkti narekovali tempo tudi v prihodnosti. »Bojim se nečesa čisto drugega, in sicer, ali bomo, glede na izkušnje iz zadnjih let, zaradi širitve trga lahko zagotovili dovolj velike kapacitete, ne samo proizvodne, ampak tudi kadrovske, da bomo lahko zadostili vsem potrebam trgov in kupcev.«



Glede na napovedi njihovih glavnih kupcev in opravljeno trž­no analizo ter glede na trende, ki jih vidijo v prihodnosti, nadaljnji razvoj Rema ni ogrožen. »Seveda, če bomo delali z vizijo, če se bomo še naprej tako razvijali in bili tako uspešni, potem lahko rečem, da nas bodo naši kupci cenili kot razvojno inovativno podjetje, ki je odgovorno in partnersko,« pravi direktor trebanjskega podjetja. Na trgih, kot je Nemčija, je lahko rast kvečjemu prehitra, zato je treba smelo planirati vnaprej in se ne predimenzionirati, razmišlja sogovornik ter pri tem spomni na krizo v letih 2009–2010, ko je Rem z enim samim kupcem, ki ga je imel v tistem času, padel le na 50 odstotkov prihodkov preteklega leta, kar je bil za proizvodnjo zelo hud udarec.

»Zato je treba razvoj odgovorno peljati naprej. Mislim pa, da bo naša glavna skrb, kako razviti ustrezno število kadrov, ki bodo lahko sledili razvoju podjetja,« sklene svoje misli direktor Igor Kastelic.