Podjetja lahko konkurenčno prednost ustvarjajo in ohranjajo s trajnostnimi poslovnimi strategijami in poslovnimi modeli. Trajnostna uspešnost pa daje enakovreden poudarek družbeni, okoljski in ekonomski uspešnosti. V luči tega je kot pomoč pri trajnostni transformaciji malih in srednjih slovenskih podjetij (MSP) javna agencija
Spirit Slovenija lani izvedla razpis »Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti«.
V celotnem obsegu razpisa načrtujejo v proces sprejeti 60 podjetij, doslej so prejeli skupaj 43 prijav, vključenih je bilo že 27 podjetij, za tretji krog pa izbirni postopek pravkar poteka. Med podjetji, ki so že v procesu ali so v fazi priključevanja, trenutno prednjačijo proizvodna, tehnološka in inovacijsko naravnana podjetja, ki so usmerjena v razširitev svojih trgov in k izboljšanju svojega položaja v globalnih verigah vrednosti, pojasnjuje
Alenka Hren, vodja programa Trajnostna strateška transformacija slovenskih podjetij na Spirit Slovenija. In dodaja, da je proces primeren in pomemben za vse panoge, vendar pa morajo podjetja izpolnjevati vse pogoje, ki so opisani v razpisni dokumentaciji.
»Prijava na razpis za mala in srednja podjetja, ki imajo med 20 in 250 zaposlenih, je administrativno dokaj preprosta. Pomemben kriterij izbora predstavljajo tudi osebne predstavitve ter pogovor z vodstvom in lastniki. Na pogovoru komisija preverja razloge in utemeljitev odločitve podjetja za vstop v proces, razumevanje vodstva in lastnikov o pomenu trajnostnih vidikov poslovanja, resno odločenost in motivacijo za tovrstni proces, ter stabilnost in zrelost podjetja in vodstva za soočenje z vsemi izzivi, ki jih proces trajnostne strateške transformacije poslovanja podjetja prinese.« In samo to lahko prinese zares pozitivne učinke in uspešnejše soočanje z novimi poslovnimi realnostmi v prihodnosti, še pravi Alenka Hren.
Odgovor na izzive nove poslovne realnosti
Cilj Spiritovega razpisa je podpora in opolnomočenje slovenskih podjetij, da vstopijo v nujni proces strateško načrtovane trajnostne transformacije poslovanja ter uspešno vzpostavijo nove poslovne strategije in poslovne modele - kot odgovor na izzive, ki jih že intenzivno narekujejo nove poslovne realnosti. Kot še pojasnjuje Alenka Hren, je to zahteven proces, saj skozi strokovno mentorsko delo, ki se povsem prilagaja vsakemu podjetju posebej, podjetje med zaposlenimi, lastniki in vodstvom ter ostalimi deležniki zgradi zaveze za trajnostno razvojno pot ter vključuje v poslovanje in svoje poslovne odločitve vse trajnostne vidike poslovanja, odnos do okolja, ljudi in skupnosti. »Poslovne odločitve prihodnosti morajo temeljiti na zniževanju negativnih vplivov na okolje, ljudi in ekonomsko skupnost ter na povečevanje pozitivnih vplivov, kjer je to mogoče.«
Podjetja v okviru Spiritovega razpisa dobijo vsebinsko strokovno in finančno podporo pri procesu prilagajanja in preoblikovanja glede na zahteve trga. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ob novi trajnostni poslovni strategiji podjetja pripravijo predlog ključnih izvedbenih trajnostnih projektov, ki tej strategiji sledijo in jo uresničujejo. To je, kot poudarjajo na Spiritu, edini način, da bodo slovenska podjetja lahko v prihodnje dolgoročno ohranjala ali celo izboljšala svoj položaj v mednarodnih verigah vrednosti, kjer upoštevanje trajnostnih poslovnih načel postaja nujen pogoj ter ustvarja novo, višjo vrednost izdelkov in storitev.
Strokovna in finančna podpora podjetjem
Podjetja v okviru razpis dobijo vsebinsko strokovno in finančno podporo pri procesu prilagajanja in preoblikovanja glede na zahteve trga. Podjetja tako v prvem sklopu prejmejo strokovno individualno mentorsko pomoč v obliki Akademije TPST, ki traja približno 5 mesecev in jo financira Spirit Slovenija. Drugi sklop pa predvideva finančno podporo za pilotno realizacijo enega od načrtovanih izvedbenih projektov, ki so nastali na podlagi nove trajnostne strategije poslovanja. Spirit po kriterijih razpisa sofinancira do 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do 100.000 evrov za posamezni odobreni projekt.
V koronakrizi nekateri spreminjali strateške usmeritve
Podjetja, ki so bila izbrana na Spiritovem drugem prijavnem roku, so pričela z delom in procesom v Akademiji TPST prav v času izrednih razmer zaradi koronakrize. »Kljub ukrepom smo procese izvajali nemoteno ter uporabljali alternativne metode dela in komuniciranja na daljavo. Izkazalo se je, da so podjetja v tem času prav tako poglobljeno delo močno potrebovala, saj so se bili marsikje zaradi upada naročil primorani takoj lotiti spreminjanja obstoječih strateških usmeritev in poslovnih modelov, saj doslej uporabni in uspešni načini namreč zaradi globalnih sprememb niso več delovali,« je pojasnila Alenka Hren. In dodala, da so tudi podjetja, ki so z Akademijo TPST zaključila tik pred izrednimi ukrepi, poudarjala, da so se lažje in bolj učinkovito spoprijela z izzivi, saj so skozi proces priprave prenovljene trajnostne strategije poslovanja že prej identificirali šibke točke, utrdili temelje, predvsem pa so zaznavali pozitivne spremembe v notranjih procesih dela, medsebojnih odnosih in enotni zavezi zaposlenih.
Po besedah Alenke Hren iz Spirita je prav to ključno pri soočanju z izzivi in zunanjimi vplivi, kajti kritične situacije so tiste, ki nazorno pokažejo resnično zrcalno sliko podjetja, njegovih vrednot in kulture. »Močni, dobri temelji na vseh področjih delovanja podjetja pa so ključni za stabilnost podjetja.« Trajnostna transformacija poslovnih strategij pa prinaša celotni družbi vzpostavitev prave vrednosti za človeka, naravo in skupnost.
Tudi koronakriza je doprinesla k temu, da se podjetja hitreje odločajo za vpeljavo trajnostnega poslovanja v svoje strateške in operativne procese, ocenjuje tudi direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ)
Igor Likar. A ker je obdobje od začetka krize kratko, so aktivnosti za vpeljavo trajnostnega poslovanja v marsikateri organizaciji še v načrtovanju in pripravi, zato bodo spremembe postale vidne šele v bližnji prihodnosti.
Ozaveščanje glede izzivov trajnostnega razvoja
Tudi koronakriza je doprinesla k temu, da se podjetja hitreje odločajo za vpeljavo trajnostnega poslovanja v svoje strateške in operativne procese, ocenjuje Igor Likar, direktor SIQ. FOTO: Jože Suhadolnilk/Delo
SIQ s svojimi storitvami skrbi za uveljavljanje/izpolnjevanje zahtev mednarodnih standardov, s svojimi izobraževanji pa tudi za širšo ozaveščenost organizacij o mednarodno sprejetih normah in izzivih pri trajnostnem razvoju, še pojasnjuje direktor SIQ. »Na področju ocenjevanja sistemov vodenja še posebej skrbimo, da nudimo velik nabor shem s področja varovanja okolja (ISO 14001, EMAS, izračun in verifikacija ogljičnega odtisa, verifikacija poročil o izpustih toplogrednih plinov in drugo), rabe energije ter varnosti in zdravja zaposlenih. Pri tem ne gre spregledati tudi certificiranja sistemov vodenja kakovosti, saj organizacije z obvladovanjem tveganj, prepoznavanjem in udejanjanjem priložnosti zagotavljajo stabilno poslovanje.«
Razvoj storitev na področju varovanja okolja kaže, da okoljsko odgovorno ravnanje podjetjem prinaša tudi tržne prednosti in prihranke, še pravi Igor Likar in dodaja, da so podjetja danes trajno uspešna le, če pridobijo in ohranjajo zaupanje svojih strank ali potrošnikov ter drugih deležnikov, kot so na primer zakonodajalci in poslovni partnerji.
Izkušnje podjetij
Trajnostno delovanje je eno najpomembnejših strateških usmeritev
Ljubljanskih mlekarn, ki se kot največja mlekarna v Sloveniji še posebej zavedajo svoje odgovornosti do okolja in skupnosti, v katerih delujejo. In to jih je vodilo k oblikovanju blagovne znamke družbene odgovornosti S posluhom za jutri, ki združuje štiri stebre njihovega odgovornega delovanja: kakovost izdelkov, odgovornost do družbe, skrb za zaposlene in okolje.
Predstavitev reciklaže embalaže Tetra pak v Ljubljanskih mlekarnah, kjer vsako leto 160 ton ostankov embalaže Tetra Pak ugleda novo luč življenja kot reciklirana surovina za nove izdelke. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
»Naša trajnostna naravnanost se kaže tudi v številkah: vse od uvedbe certifikata EMAS vztrajno podiramo lastne rekorde pri zmanjševanju količin porabljene vode, pare in elektrike ter mešanih komunalnih odpadkov, ki smo jih od leta 2013 zmanjšali skoraj za polovico. Veliko priložnost za ohranjanje naravnega okolja vidimo tudi v prireji ekološkega mleka, ki ga letos želimo odkupiti 1,6 milijona litrov, kar je celo štirikrat več kot pred tremi leti. Z upanjem nas navdaja tudi dejstvo, da vsako leto 160 ton ostankov embalaže Tetra Pak ugleda novo luč življenja kot reciklirana surovina za nove izdelke,« še navajajo v Ljubljanskih mlekarnah.
In dodajajo, da k nižjim stroškom poslovanja prispevajo tudi s poglobljeno skrbjo za varnost in kakovost izdelkov, s čimer po eni strani zmanjšujejo količino odpadne hrane, po drugi strani pa so tako število reklamacij izdelkov skrčili na minimum. »Prav najvišja kakovost izdelkov je način za pridobitev zaupanja potrošnikov, ki tudi zaradi ozaveščanja o pomenu trajnosti postajajo vse bolj zahtevni – in prav je tako. Zavedamo se, da je naša najpomembnejša surovina darilo narave in da jutri ne bomo mogli poslovati, če se nanj ne pripravimo že danes.« Ob tem ne smemo pozabiti, da je izjemnega pomena odgovorno, trajnostno upravljanje z ljudmi, saj se brez zadovoljnih in motiviranih ljudi težko uresniči še tako lepo zapisana strategija na kateremkoli področju. »To se je izkazalo tudi v času epidemije koronavirusa, s katero smo se zelo uspešno spopadli, kljub edinstvenim izzivom, ki jim doslej nihče ni bil priča,« še pravijo v Ljubljanskih mlekarnah.
Nagrada za najboljše trajnostno poročilo
V Sloveniji je družba
Deloitte leta 2014 - na srednjeevropski ravni je iniciativa prisotna že kar nekaj let - začela z natečajem Green Frog Award za nagrado za najboljše poročilo o trajnostnem razvoju. Namen natečaja je odkriti in nagraditi družbe, ki o trajnostnem razvoju že poročajo, ostale pa spodbuditi, naj sledijo njihovemu zgledu. Sodelovanje v natečaju pomeni tudi, pojasnjujejo v Deloittu, da bodo podjetjem njihovi strokovnjaki brezplačno svetovali, v katerih delih in na katerih mestih lahko še izboljšajo vsebino poročila.
V Sloveniji je družba Deloitte leta 2014 začela z natečajem Green Frog Award - Nagrado podjetjem za najboljše poročilo o trajnostnem razvoju. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nefinančno poročanje lahko podjetjem prinese številne koristi, med drugimvečjo transparentnost poslovanja in njegovih učinkov, večje zaupanje investitorjev, dobaviteljev in drugih interesnih skupin, boljše razumevanje poslovnega modela, strategije in tveganj kot tudi prepoznavanje novih poslovnih priložnosti. Nagrada Green Frog tako za podjetja predstavlja priložnost, da predstavijo svoje trajnostne prakse ter načine ozaveščenega in aktivnega upravljanja gospodarskega, družbenega in okoljskega vpliva.
»Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni več le modna muha, temveč sestavni del poslovanja številnih podjetij v Srednji Evropi. Če je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoročnosti poslovne uspešnosti ter k izboljšanju finančnega položaja podjetja,« še pravijo v družbi Deloitte.
Družba
Telekom Slovenije je lani prejela nagrado za najboljše trajnostno poročilo Green Frog Award 2018, ki jim, kot so pojasnili v Telekomu Slovenije, pomeni samo še dodatno spodbudo za še bolj poglobljeno in transparentno poročanje in vključevanje njihovih ključnih deležnikov, ki so opredeljeni v politiki upravljanja družbe. In dodajajo, da so prejeli že kar nekaj nagrad za poročanje, tudi za omenjeno trajnostno poročilo, na katere so zelo ponosni. »Poročanje o našem poslovanju je skladno z zahtevami mednarodnih računovodskih standardov in nacionalne zakonodaje. Že od leta 2009 pa poročamo tudi po mednarodnih standardih poročanja GRI (Global Reporting Initiative) in upoštevamo tudi prejšnje generacije priporočil za IKT in IT sektor ter medije. Skladnost pa nam preverjajo tudi zunanji neodvisni preveritelji.«
Trajnostni razvoj je sicer sestavni del poslovnih procesov tudi v Skupini Telekom Slovenije in ena od pomembnih strateških odločitev. Obvladovanje vplivov na družbenem, ekonomskem in okoljskem področju je del razvojne strategije. Kazalnike trajnostnega razvoja spremljajo in o njih poročajo v letnih poročilih skladno z mednarodnimi standardi.
Prilagajanje svetovnim smernicam
Svoje trajnostne vplive skušajo v Telekomu Slovenije čim bolj približati ciljem trajnostnega razvoja OZN in že nekaj let pripravljajo pregled, kako in na katerih področjih tudi sami pripomorejo k uresničevanju teh ciljev. »Storitve in izdelke prilagajamo svetovnim smernicam energetskega in okoljskega razvoja. Zavezani smo k spremljanju in izpolnjevanju vseh slovenskih in evropskih zakonodajnih zahtev na tem področju. Dodatno spremljamo in izpolnjujemo tudi ostale normativne in etične zahteve, povezane z energetskimi in okoljskimi vidiki IKT storitev in poslovanja. Vključujemo se v strokovne iniciative za objektivno komuniciranje znanstvenih stališč glede vplivov naše panoge na okolje. K odgovornemu ravnanju z energijo in z okoljem spodbujamo tudi svoje uporabnike, dobavitelje in poslovne partnerje,« navajajo v Telekomu Slovenije, kjer so ob tem sprejeli izjavo o energetski učinkovitosti družbe in uspešno izvajajo neodvisne zunanje presoje skladnosti z zahtevami standardov ISO 50001.
Telekom Slovenije je lani prejel nagrado za najboljše trajnostno poročilo Green Frog Award 2018. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Telekom Slovenije ima šest lastnih sončnih elektrarn, in sicer eno na poslovnem objektu v Kopru, tri v Ljubljani, po eno na baznih postajah v Tropovcih pri Murski Soboti in v Podkraju, električno energijo pa pridobivajo tudi s pomočjo vetrnice na Kredarici, kjer so delni lastnik. Letno z obnovljivimi viri električne energije pridelajo približno 200 tisoč kWh. Na ravni Skupine Telekom Slovenije zaposleni poleg vozil iz lastnega voznega parka souporabljajo tudi električna vozila. Na ta način so v letu 2019 opravili preko 5000 voženj, s tem pa zmanjšujejo obremenitev okolja ter znižujejo stroške nabave in vzdrževanja vozil.
V Skupini Telekomu Slovenije si v sklopu trajnostnega razvoja in poslovanja prizadevajo tudi za spodbudno in prijazno delovno okolje zaposlenih, odprto za inovativnost in sodelovanje. Skrbijo za kontinuirano izobraževanje zaposlenih, delujejo na področju promocije zdravja, nadgrajujejo procese za motiviranje zaposlenih ter izvajajo številne aktivnosti za krepitev blagovne znamke delodajalca.
Pomemben kazalnik trajnostnega razvoja je tudi družbena odgovornost, kjer s svojim delovanjem ohranjajo vlogo donatorja in pokrovitelja humanitarnih, kulturnih, okoljskih in izobraževalno-znanstvenih projektov ter slovenskih športnikov in športnih organizacij. V okviru Skupine Telekomu Slovenije ima aktivno vlogo na področju zagotavljanja biodiverzitete družba Soline, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline, v katerem poteka pridobivanje soli na tradicionalen način.
Brez trajnostnega poslovanja ni rasti
»Vsako podjetje, družba ali organizacija se mora zavedati, da s svojim delovanjem hote ali nehote vpliva na okolje, v katerem deluje. Skrbi za naravo, ljudi, razvoj in ekonomsko uspešnost pa nimajo le države, ampak tudi oziroma predvsem podjetja,« poudarjajo v skupini
HSE, kjer se zavedajo pomena trajnostnega poslovanja, zato gradijo partnerske odnose z vsemi deležniki. Njihove razvojne investicije težijo k nizkoogljičnim in obnovljivim virom energije, ker želijo ostati največji proizvajalec varne, zanesljive in stabilne električne energije v Sloveniji. »Podjetja s trajnostnimi poslovnimi strategijami in modeli v svetu že zdaj ustvarjajo bistveno konkurenčno prednost na trgu. Tudi v skupini HSE sledimo tem trendom in smernicam tako, da obvladujemo vplive na gospodarstvo, okolje in skupnost.«
Da brez trajnostnega poslovanja ni mogoče rasti, se zavedajo tudi v Pivovarni Laško Union (PLU), kjer kot največji pivovar v Sloveniji dajejo izjemen poudarek trajnostni strategiji podjetja, poudarja
Tanja Subotić Levanič,
direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union. Poleg uspešnega poslovanja zato želijo prispevati tudi k večji kakovosti življenja širše družbe in lokalnega okolja, v katerem poslujejo.
Odgovornost do skupnosti in okolja v PLU izkazujejo z izvajanjem trajnostne strategije Varimo boljši svet. Prizadevajo si za izboljšanje okoljskega odtisa skozi celotno verigo vrednosti, torej od ječmena do bara. Ta prizadevanja spremljajo s ključnimi merili uspešnosti in rednim merjenjem dosežkov na šestih fokusnih področjih, kjer so ocenili, da lahko imajo največji vpliv in naredijo največ. Ta področja so: odgovorno pitje, zaščita virov pitne vode, zmanjševanje emisij CO2, trajnostna oskrba, zdravje in varnost ter sodelovanje s skupnostjo. Z izvajanjem aktivnosti na teh področjih prispevamo tudi k uresničevanju šestih ciljev trajnostnega razvoja OZN.
Delovne akcije Pivovarne Laško Union na hmeljiščih se je udeležilo tudi veliko znanih slovenskih športnikov in športnic. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Pivovarna Laško Union je podjetje s skoraj 200-letno tradicijo. Popotovanje trajnostnega razvoja smo pričeli že pred leti, razlika pa je v tem, da smo si danes naše ambicije postavili precej bolj visoko, z jasnimi cilji in rednim spremljanjem uspešnosti pri njihovem doseganju. Ena od ključnih trajnostnih področij je na primer naša zavezanost k varovanju voda in gospodarnemu ravnanju z njo, ki je dobrina, ki v 95 odstotkih sestavlja pivo. S posodabljanjem tehnologije in optimizacijo porabe vode za proizvodnjo vsakega litra piva konstantno zmanjšujemo, v zadnjih letih tudi do 60 odstotkov. V iskanju novih rešitev ne razmišljamo več linearno, temveč krožno; vključujoče in v sodelovanju z deležniki. To krepi našo učinkovitost, pozitivno vpliva na ugled podjetja in predstavlja tudi konkurenčno prednost. Obenem pa to ni le poslovna korist, temveč tudi družbena in okoljska,« še pravi Tanja Subotić Levanič in dodaja, da tečejo na dolge proge, z mislijo na jutri in prihodnje generacije
Zato so pri tem bistvenega pomena odgovorne odločitve, ki jih sprejemajo danes, saj bodo te vplivale na uspešnost poslovanja v prihodnosti. »Vključno z mislijo na odgovorno pitje piva generacij vsaj še nadaljnjih 200 let. Govorimo torej o poslanstvu, ne le dobičku.«
Komentarji