Neomejen dostop | že od 9,99€
Podjetja so v preteklosti dobavitelje iskala tudi kar prek aplikacij. Tudi marsikateri slovenski izvoznik ima izkušnje s sodelovanjem na takšnih licitacijah, kjer je posel dobilo podjetje, ki je kupcu ponudilo najnižjo ceno. Cenovna konkurenčnost še ostaja eden od kriterijev, a daleč od tega, da bi bila na vrhu seznama. Kaj torej pričakujejo kupci?
Prva ugotovitev, ki je močno v korist številnih slovenskih podjetij, umeščenih v mednarodne dobavne verige, in tudi države je, da kupci v njih ne vidijo samo proizvajalcev izdelkov, ampak razvojne partnerje, ki jim pomagajo pri razvoju izdelkov oziroma polizdelkov. To pomeni, da kupci bolj verjetno z njimi sodelujejo bolj dolgoročno in jim tudi zaupajo več različnih projektov, hkrati pa takšno sodelovanje pomeni ustvarjanje večje dodane vrednosti.
»Pred desetimi leti se je ta razvoj počasi selil v Slovenijo, zdaj so se podjetja zbudila,« ugotavlja Žiga Lampe iz oddelka strateškega razvoja in internacionalizacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po njegovih besedah v velikih mednarodnih skupinah, v katere je vključenih tudi precej podjetij iz Slovenije, vedno pogosteje potekajo interne bitke za razvojna sredstva. Nagrade za inovacije, kot jih v Sloveniji podeljuje zbornica, tem podjetjem veliko pomenijo, saj, kot pravijo, z njimi lahko prepričujejo »mamo«, da so sposobni hitro razvijati produkte, da so proaktivni in inovativni pri razvoju rešitev.
Pri razvoju izdelkov, ki ga vse bolj prevzemajo dobavitelji, kupci pričakujejo proaktivnost. Da vedo, katere so ciljne skupine in kupci ter da ponujajo rešitve, ki odgovarjajo na njihove potrebe. Prav tako pa tudi, da v rešitve, ki jih pripravljajo, vključujejo tehnološke izboljšave. Pod črto mora imeti kupec občutek, da dobavitelj razume njegove potrebe in se trudi ponujati izboljšane ponudbe. »Tako kot postajamo končni kupci čedalje bolj zahtevni in pričakujemo personalizirane rešitve, personalizacijo pričakujejo tudi v segmentu B2B, dobavitelji morajo ponujati odgovore na specifične potrebe poslovnega partnerja,« pravi Žiga Lampe.
Pričakovanja kupcev našteva naprej: kakovost, zanesljivost in cenovna konkurenčnost dobaviteljev še vedno ostajajo pomembne, vedno bolj odločna zahteva kupcev pa je upoštevanje standardov ESG. Pričakovanja na tem področju se širijo po prodajno-dobavnih verigah od največjih podjetij navzdol, tako da bo trajnostno poslovanje na vseh treh področjih, okoljskem, družbenem in upravljavskem, postopoma postala zaveza vseh. »Multinacionalna podjetja od svojih dobaviteljev zahtevajo dokazila, da ne uporabljajo otroške delovne sile, prav tako, da je ne uporabljajo njihovi dobavitelji, želijo informacije o izvoru surovin,« kot primer navaja Lampe.
Za hitro in učinkovito izpolnjevanje vseh teh zahtev, potreb in pričakovanj pa je ključno, da je podjetje agilno. Prav tako, da ima vzpostavljene dobre sisteme avtomatizacije in digitalizacije, da lahko agilno odgovarja na razvojne izzive z novimi tehnološkimi rešitvami in pristopi.
Pomembno je, da se podjetje zaveda vloge razvoja in inovacij, ne pa, da se to odvija naključno in je prepuščeno iniciativi posameznikov. Na primer, če se podjetje sooči z reklamacijo in posameznik na podlagi tega poda neko pobudo, je pomembna ustrezna kultura v podjetju, ki narekuje, da so odgovorni pripravljeni poslušati. In tudi, da informacija doseže razvojni oddelek, kjer potem izpeljejo projekt. Za razliko od takšnega procesa, ki je vse od prvega do zadnjega koraka prepuščen iniciativi posameznikov, je veliko bolj predvidljiv urejeni sistem inoviranja.
Slovenski podjetniški sklad je skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport objavil javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja največ treh kompetenčnih centrov za razvoj kadrov in vpeljavo novih poslovnih procesov s področja dizajn menedžmenta za obdobje 2024–2027. S projektom, za katerega je namenjeno dobrega 1,5 milijona evrov, vloge pa je mogoče oddati do 25. septembra, želijo razširiti znanja na nova podjetja in jih nadgraditi predvsem na na področju dizajna inovacij, ki postajajo ključne za razvoj slovenskega gospodarstva.
V dosedanjih treh izvedbah kompetenčnih centrov za dizajn menedžment je v desetih letih sodelovalo 76 podjetij. Kot izhaja iz poročila o rezultatih izvedbe 3.0, so podjetja in partnerji v vseh konzorcijih med trajanjem projekta zabeležili 26,5-odstotno rast dohodkov, za 37,8 odstotka so povečali dobiček ter dosegli za 16,3 odstotka višjo dodano vrednost na zaposlenega. Število zaposlenih v preučevanem obdobju so povečali za 540 oziroma za pet odstotkov.
Pomeni, da se organizacija sistematično ukvarja z inovacijami, zbira predloge – bodisi organizacijske, produktne ali kakršne koli druge – od vseh zaposlenih, jih obravnava v okviru projektnih skupin, ki so tudi zadolžene za dejanski razvoj. »Inovacija ne sme biti prepuščena naključju, ampak se je je treba sistematično in strateško lotevati, pri tem pa uporabljati orodja, kot sta dizajn menedžment in dizajnersko razmišljanje. Ob tem mora biti kultura v podjetju prava, vodstvo mora to prepoznati in nagrajevati, ustrezno pa mora biti urejeno tudi financiranje, ki podpira raziskave in razvoj,« našteva Žiga Lampe.
Dodaja še, da kupci prepoznavajo takšen način dela kot razvojno usmerjen in ga iščejo pri potencialnih poslovnih partnerjih. To pomeni, da se po tem razlikujejo podjetja med seboj in da se to postopoma odraža tudi pri prodaji in vračanju kupcev. Tega se zavedajo tudi podjetja sama, saj se jih je čedalje več pripravljenih načrtno ukvarjati s sistematičnim inoviranjem, tudi dizajna ne povezujejo več samo z estetiko, ampak ga vedno bolj razumejo kot strateško poslovanje, ki je ključno pri razvoju produktov. »Se pa tega lotevajo vsak po svoje, saj je pristopov, kakršen je dizajn menedžment, več,« pravi Lampe in poudarja, da sta ključni inovacijska kultura ter pripravljenost vodstva, da to vidi kot strateško usmeritev.
Opozarja pa, da podjetja pri tem potrebujejo tudi podporo države. »Največja težava Slovenije je, da na tem področju ni konsistentnosti. V naprednih državah so razpisi za spodbujanje razvoja in inovacij stalnica, pri nas pa eno leto je, nato ga nekaj let ni, potem je spet … V takšnih razmerah ni mogoče v poslovne načrte vključevati virov, ker ne vedo, ali bodo na voljo, ali ne. To pomeni, da ne morejo načrtovati razvoja. Zavedati se moramo, da podjetja sama namenjajo za to področje veliko denarja, vendar je ključno, da ta razvoj spodbuja tudi država, ker je tako tudi v tujini,« Lampe poziva k stabilnosti na tem področju.
Nedavno objavljeni podatki evropske komisije o evropskem inovacijskem indeksu za leto 2024 kažejo, da Slovenija na tem področju napreduje počasneje od povprečja v EU, države, ki so za nami, pa napredujejo bistveno hitreje. »Slovenija kot zmerna inovatorka v letu 2024 dosega 91 odstotkov povprečja EU, leta 2022 smo dosegali 93,5 odstotka,« piše v poročilu evropske komisije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji