Za višjo produktivnost vsake države so pomembna tudi vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. In gospodarstvo že nekaj časa opozarja, da je nizka produktivnost v Sloveniji posledica nizkega obsega investicij v raziskave, razvoj in inovacije glede na delež BDP. Po svetovnem inovacijskem indeksu je Slovenija lani med 132 državami pristala na 33. mestu, kar je sedemmestni padec od najboljše uvrstitve na lestvici leta 2012. Po omenjenem indeksu smo uvrščeni med zmerne inovatorke.

Da se naložbe v raziskave in inovacije v EU zelo obrestujejo, je med drugim pokazala tudi letošnja ocena programa Obzorja 2020. Ta program EU za raziskave in inovacije, ki se je izvajal med letoma 2014 in 2020 s proračunom v višini skoraj 80 milijard evrov, je namreč pomembno prispeval k izgradnji družbe in gospodarstva EU, ki temeljita na znanju in inovacijah, prebivalcem pa je omogočil veliko več koristi, kot bi to bilo mogoče doseči na nacionalni ali regionalni ravni. Nekaj primerov oprijemljivega učinka programa Obzorje 2020 je omogočanje hitrega odziva na izbruhe covida, ebole in zike ter odločilen prispevek k znanosti o podnebju. Poleg tega bo vsak evro, ki je bil namenjen programu, do leta 2040 prinesel pet evrov koristi za državljane EU, kar dokazuje, da so naložbe v raziskave in inovacije za evropsko družbo stroškovno zelo učinkovite, so takrat še navedli.

Trije glavni izzivi

Inoviranje je proces, glavni pogoj za njegovo uspešnost pa je tudi razumevanje potreb kupcev. Ne smemo pozabiti, da lahko pomanjkanje (ne)tehnoloških inovacij pripelje tudi do izgube konkurenčnosti in zanimanja kupcev.

Evropska komisija je včeraj objavila poročilo o uspešnosti na področju znanosti, raziskav in inovacij za leto 2024. V zadnjih dveh desetletjih so se povečale naložbe EU v raziskave in inovacije, kar je prispevalo h konkurenčnosti EU, zlasti na področju zelenih tehnologij, in k splošni visoki kakovosti raziskav EU.

In kaj so trije glavni izzivi za raziskave in inovacije v EU? Prvi izziv so premalo izkoriščeni ekosistemi raziskav in inovacij. »EU je najpomembnejši svetovni akter na področju znanstvenih raziskav, vendar se spopada z več ovirami pri izkoriščanju svojega bogatega ekosistema raziskav in inovacij v najboljši možni meri. Zaradi velikih razlik v prizadevanjih na področju raziskav in razvoja v državah članicah cilj treh odstotkov BDP za ta namen še zdaleč ni bil dosežen.«

Drugi izziv je vztrajna vrzel na področju raziskav in inovacij. Kot navajajo v poročilu, se dejavnosti na področju raziskav in inovacij pogosto kopičijo v določenih mestih oziroma regijah. Diverzifikacijo pa je mogoče okrepiti z zagotavljanjem podpore najbolj uspešnim projektom in akterjem.

Tretji izziv pa je tehnološka vrzel v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami. Ta je tudi posledica zapletenosti procesov za povečanje naložb zasebnega sektorja v raziskave in inovacije na ravni EU. Čeprav je EU zelo napredovala pri zelenem prehodu, pa je na digitalnem področju še vedno potreben napredek, še navajajo v poročilu.

Prednosti in slabosti

In kot so še zapisali v omenjenem poročilu, Evropska unija ohranja vodilno vlogo pri svetovnih prijavah patentov v zvezi z obnovljivimi viri energije (29 odstotkov) in energijsko učinkovitostjo (24 odstotkov).

Evropsko unijo prekaša le Kitajska glede znanstvenih rezultatov, ki predstavlja 18 odstotkov svetovne znanstvene produkcije. Kar zadeva svetovni delež v desetih odstotkih najbolj citiranih publikacij, je EU podobno uspešna kot ZDA, vendar za Kitajsko. Leta 2021 se je EU po intenzivnosti raziskav in inovacij uvrstila na peto mesto (2,3 odstotka), kar je za ZDA (3,5 odstotka), Japonsko (3,3 odstotka), Južno Korejo (4,9 odstotka) in Kitajsko (2,4 odstotka), ki je leta 2020 prvič presegla raven EU glede intenzivnosti raziskav in inovacij.

Poleg tega je EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko manj specializirana za ključne tehnologije za povečanje produktivnosti, zlasti na področjih umetne inteligence, interneta stvari, tehnologij veriženja blokov in kvantnih računalnikov.

In ne nazadnje, trg tveganega kapitala v EU je v primerjavi z drugimi regijami po svetu omejen, kar ovira zasebne naložbe v inovativna podjetja.

Poročilo SRIP, ki izhaja na vsaki dve leti, analizira dinamiko raziskav in inovacij ter njene gonilne sile. Poročilo združuje analizo na podlagi kazalnikov in poglobljen vpogled v aktualna vprašanja v zvezi s politikami, s čimer nagovarja tako občinstvo s področja raziskav in inovacij kot tudi oblikovalce ekonomskih in finančnih politik ter analitike.