Tudi spodbude pripomorejo k izbiri karierne poti

Danes je še zadnji dan, ko se mladi lahko vpišejo v prvi letnik na srednješolskih programih, kjer je še prostor. Bodoči dijaki, ki se bodo izobraževali za katerega od poklicev, ki jih na trgu dela posebej primanjkuje, lahko do konca septembra oddajo vlogo za štipendijo za deficitarne poklice, sredi meseca pa si bo na sejmu MOS mogoče ogledati tekmovanje mladih mojstrov in mojstric v poklicnih spretnostih.

Zanimanje za srednje strokovno in poklicno izobraževanje v Sloveniji se počasi povečuje, ugotavljajo v zadnji analizi na Evropskem centru za razvoj poklicnega usposabljanja Cedefop, mladi tudi uspešneje zaključujejo šolanje, kar kaže na to, da se na te programe vpisuje vse več mladih, ki jih poklic res zanima, pravijo ravnatelji. Na začetku poletja se je v prvi letnik novega šolskega leta vpisalo 22.500 bodočih dijakov, so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, od tega 9700 na srednje strokovne programe in 4500 na srednje poklicne, 7600 pa v gimnazijske programe. Med 2800 mesti, ki so še prosta, jih je skoraj polovica v programu srednjega poklicnega izobraževanja, 800 jih je na srednjih strokovnih programih in malo manj kot 500 na gimnazijah.

Kadri manjkajo v 109 od 183 poklicnih skupinah

Ob manjših generacijah mladih, upokojevanju starejših in odpiranju novih delovnih mest, ki z digitalizacijo in avtomatizacijo pogosto zahtevajo tudi večjo usposobljenost kadrov, je priliv na trg dela še vedno premajhen, še več, delodajalci imajo vse pogosteje težave pri zapolnjevanju delovnih mest. Raziskava zavoda za zaposlovanje Poklicni barometer 2023 je nakazala primanjkljaj kadrov v 109 od 183 analiziranih poklicnih skupinah, predvsem s področij zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva in gradbeništva.

Med strokovnjaki še posebno primanjkujejo inženirji kemije, veterinarji, strokovnjaki za razvoj kadrov in karierno svetovanje, sistemski administratorji, mehaniki in serviserji elektronskih naprav, premalo je voznikov avtobusov in težkih tovornjakov. V poklicih za preprosta dela je primanjkljaj med čistilci, usmerjevalci in raznašalci, peki ter kuhinjskimi pomočniki, na trgu dela je tudi premalo usposobljenih strokovnjakov za računovodstvo in revizijo ter programerjev.

Na trgu dela že dolgo primanjkuje voznikov težkih tovornjakov. FOTO: Jože Suhadolnik

Na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so vse od leta 2018, ko so izvedli prvo raziskavo Poklicni barometer, stalnica na seznamu poklicev, po katerih je povpraševanje večje od ponudbe, med drugim elektroinštalaterji, elektromehaniki, farmacevti, fizioterapevti in številni drugi zdravstveni poklici, gradbeni nadzorniki, inženirji elektrotehnike in gradbeništva, kleparji, krovci, kuharji, mehaniki, natakarji, pleskarji, skladiščniki, upravljavci strojev …

V poklicnih spretnostih se bo predstavilo več kot 90 mladih

Tudi z raziskavo Napovednik zaposlovanja, s katero zavod za zaposlovanje vsakega pol leta preverja načrte zaposlovanja pri delodajalcih, so izpostavljeni enaki poklici. Delodajalci bodo v prihodnjega pol leta najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilce, voznike težkih tovornjakov, elektroinštalaterje … V raziskavi je več kot 80 odstotkov velikih podjetij povedalo, da se spopadajo s pomanjkanjem ustreznih kandidatov. Dve tretjini jih ugotavlja, da kadra, ki ga iščejo, sploh ni, 17 odstotkov jih ocenjuje, da so ključna težava neustrezna znanja, veščine in kompetence kandidatov, 12 odstotkov pa jih je menilo, da kandidate od prijav na razpisana delovna mesta odvračajo slabi delovni pogoji.

Lani niti ene štipendije za poklic klepar-krovec

Težki pogoji dela so eden od razlogov, da določeni poklici mlade zanimajo manj, kot bi delodajalci želeli, ocenjujejo na Javnem štipendijske, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS, ki podeljuje štipendije za deficitarne poklice. Dodajajo, da so sicer razlogi za premajhno ponudbo določenih poklicev na trgu dela sistemski in rezultat mnogih, bolj ali manj soodvisnih dejavnikov. Poleg omenjenega še vzgoja otrok, povezana z družbenim vrednotenjem posameznih poklicev, usmeritve izobraževalne politike, privlačnost posameznih smeri izobraževanja, sistem nagrajevanja zaposlenih, neugodna razporeditev delovnega časa, migracije posameznih poklicev v tujino in iz tujine in podobno.

Že skoraj polovica zaposlenih v gradbeništvu je tujih državljanov

Javni razpis za te štipendije je že odprt in se nanj do konca septembra lahko prijavijo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2024/2025 vpisani v prvi letnik katerega od izobraževalnih programov srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ali poklicno tehničnega izobraževanja za poklice, ki so opredeljeni kot deficitarni. Na podlagi podatkov za lansko šolsko leto na skladu pojasnjujejo, da je največ zanimanja za štipendije pri bodočih mizarjih, slaščičarjih, v poklicih za gastronomske in hotelske storitve, inštalaterjih, orodjarjih.

Za poklic dimnikarja je malo zanimanja. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Na Javnem razpisu za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2023/2024 se nihče ni vpisal na izobraževalni program za pridobitev poklica klepar-krovec. Malo je zanimanja tudi za poklice, kot so izdelovalec kovinskih konstrukcij, tehnik steklarstva, dimnikar, kamnosek, steklar, tapetnik,« naštevajo. Opažajo sicer, da se zanimanje za štipendije za deficitarne poklice povečuje, vsako leto prejmejo več vlog, kot je na voljo sredstev. Podelijo do tisoč štipendij na leto.

Drugo leto nova politika štipendiranja

Letošnji razpis je še zadnji, na podlagi katerega mladi lahko pridobijo dodatno mesečno štipendijo v višini 123 evrov – štipendija je združljiva z vsemi, razen s kadrovsko – za izobraževanje za 21 deficitarnih poklicev, pri tem je razpisanih še sedem izobraževalnih programov, ki se izvajajo v manjšinskih jezikih. Oziroma, kot pojasnjujejo na skladu, deficitarna področja in izobraževalne programe določa politika štipendiranja, ki jo za petletno obdobje sprejme vlada, z letošnjim razpisom pa bo to obdobje poteklo.

»Letos se pripravlja nova Politika štipendiranja za obdobje 2025–2029, torej za naslednjih pet javnih razpisov za štipendije za deficitarne poklice. Štipendira se vedno lahko le tiste programe, za katere so poklici prepoznani kot deficitarni.« Politika štipendiranja nastane na podlagi statističnih podatkov, tudi tistih o vpisu v vse izobraževalne programe ter o brezposelnosti in kadrih, za katere so delodajalci težko našli ustrezne delavce za zaposlitev ter napovedniku zaposljivih poklicev. V skladu ocenjujejo, da podeljevanje štipendije ugodno vpliva na strukturo ponudbe na trgu delovne sile in kot primer navajajo, da v lanskem šolskem letu štipendij niso več podeljevali za programa električar in mehatronik operater, ker je bilo ocenjeno, da je tega kadra dovolj.

Strinjajo pa se, da so pri štipendiranju deficitarnih poklicev, ki je eden od načinov spodbujanja mladih za ustvarjanje kariere na področjih, kjer je pomanjkanje delovne sile, še priložnosti za izboljšave. Štipendisti želijo nekoliko višje štipendije, prav tako je veliko povpraševanja po štipendijah za deficitarne poklice na terciarni ravni, ki pa jih zdaj ni.