Slog vodenja ključen za večjo motiviranost

Globalno ima večina zaposlenih na delovnem mestu in v življenju na splošno težave. Vsak peti se vsak dan počuti osamljenega, še dvakrat pogosteje poročajo o stresu. Negativno duševno stanje, ki je po raziskavah močno povezano z okoljem, v katerem dela, vpliva na zavzetost na delovnem mestu, ta pa ima velik vpliv na poslovne rezultate. Čedalje več organizacij se tega zaveda in vzpostavljajo programe, s katerimi bi zaposlenim pomagale do boljšega počutja.

Zavzetost zaposlenih že leta stagnira in je zdaj blizu rekordov, enako velja za njihovo počutje, povzemajo ugotovitve najnovejše raziskave o stanju globalne delovne sile 2024 (State of the Global Workplace) v Gallupu. Ocenjujejo, da nezavzetost globalno gospodarstvo stane devet odstotkov BDP oziroma 8,9 bilijona ameriških dolarjev na leto.

Posebej slabo je stanje prav v Evropi, kjer je pri delu zavzetih komaj 13 odstotkov zaposlenih. Za zavzete velja, da pri delu želijo narediti korak več, iščejo izboljšave in podobno, medtem ko tri četrtine delavcev opravi delo, ki jim je naloženo, ker čutijo dolžnost, da ga opravijo, ker prejemajo plačo. Še korak dlje je 16 odstotkov tako imenovanih aktivno nezavzetih zaposlenih, ki so tako nezadovoljni, da delajo v nasprotju s cilji podjetja.

Stopnja zavzetosti je močno povezana z dogajanjem na trgu dela. Kjer je statičen in ljudje vidijo manj priložnosti za zamenjavo zaposlitve, je aktivno nezavzetih več. Ni pa jasne povezave med razmerami na trgu dela in deležem zavzetih zaposlenih. Globalno več kot polovica ljudi meni, da je zdaj ugoden čas za zamenjavo delovnega okolja – v Evropi 57 odstotkov – in vsak drugi zaposleni – v Evropi vsak tretji – tudi aktivno išče novega delodajalca.

Boljše delovno okolje, več zavzetosti

Raziskave kažejo jasne povezave med zavzetostjo in delovnim okoljem. Več kot polovica oseb, ki je v raziskavi povedala, da so aktivno nezavzeti, jih je bilo dan prej pod stresom. Kot na podlagi ugotovitev iz raziskave opozarja direktor Gallupa Jon Clifton, je stres, ki ga občutijo zaposleni, močno odvisen od tega, kako so vodene organizacije, v katerih delajo.

»Tisti, ki so zaposleni v podjetjih s slabimi praksami menedžmenta (kjer se tudi menedžment sam izreka, da je aktivno nezavzet), so skoraj 60 odstotkov verjetneje pod stresom kot zaposleni z zavzetim vodstvom. Še več, o hudem stresu kar 30 odstotkov pogosteje poročajo zaposleni pod slabim vodstvom kot brezposelni,« poudarja. Vodje se izziva zavedajo, dejstvo pa je, da se tudi številni izmed njih soočajo z enakimi težavami. Dve tretjini se jih vsaj občasno počuti izgorele, četrtina ima tak občutek pogosto ali vedno, ugotavljajo v Gallupu.

»Spremembe pri tem, kako v podjetjih upravljajo z zaposlenimi, so ključne za zmanjšanje stresa na delovnem mestu in zasebno, za izhod iz globalne krize na področju duševnega zdravja,« poudarjajo v poročilu. Pri tem opozarjajo, da v primeru, ko zaposleni nimajo na voljo vseh virov, ki bi jim zagotavljali, da lahko učinkovito opravljajo svoje delo, podjetja pa vlagajo na druga področja, s katerimi želijo izboljšati počutje na delovnem mestu, to lahko prinese nasprotni učinek, zaposleni so še bolj pod stresom. Kot povzemajo študijo iz Oxforda, lahko na spremembo vplivajo interne iniciative, kot so izboljšave pri spremembah delovnih urnikov, pri načinu vodenja, pri načrtovanju delovnih mest po meri.

Moč pohvale

Simona Špilak, lastnica kadrovske agencije BOC Institute, ki deluje na področju iskanja vodstvenega kadra in ima dolgoletne mednarodne izkušnje kot coachinja najvišjih zaposlenih, opozarja na Gallupovo ugotovitev, da so zaposleni na vseh ravneh in v vseh industrijah obremenjeni ter da je motiviranost za delo odraz vodenja.

»Za uspešnost, učinkovitost in zavzetost v podjetju sta pomembna vodenje in sposobnost vodij, da prilagajajo slog vodenja trenutni situaciji, poslovnim izzivom ali zaposlenemu. Le vključujoči slog vodenja, ko se zaposleni počutijo sprejete, cenjene in prepoznane, spodbuja motivacijo pri zaposlenih in njihovo navdušenje ob tem, kar počnejo.« Vendar pa je vodja, ki tudi sam občuti stres, jezo ali žalost, težko sam motiviran in spodbuja sodelavce. Zato je čedalje pomembnejša skrb za dobro počutje, čustveno kulturo podjetja in duševno zdravje na vseh ravneh zaposlenih. V podjetjih se tega zavedajo, posebej v zadnjem letu veliko vlagajo v dodatna izobraževanja, delavnice in razvojne programe, ki lahko sodelavce in vodje opremijo s potrebnim znanjem in veščinami.

Za upravljanje čustev, stresa in obremenjenosti na delovnem mestu je po besedah sogovornice ključna skrb za grajenje psihološke odpornosti zaposlenih in duševnega zdravja. Zadovoljstvo in dobro počutje povezujemo s psihološko varnostjo, to je s podporo v svojem timu sodelavcev in s sposobnostjo, da lahko obvladujemo tudi zahtevne situacije pa tudi, da uspehe in dobre rezultate praznujemo.

»Pohvala ima neverjeten učinek na motivacijo in dobro počutje, a si v številnih organizacijah le redko vzamejo čas za praznovanje uspehov,« navaja. Nad rezultati Gallupove raziskave ni presenečena, ključno je, da v organizacijah vodje v sodelovanju s kadrovskimi službami pripravijo akcijski načrt, kako bodo svoje zaposlene in vodje podpirali pri njihovih izzivih, spodbujali zavzetost ali zmanjšali slabo počutje. Praktične vaje psihološke odpornosti so izjemno učinkovite, ugotavlja, saj z njimi zaposlene opremimo z veščinami, da se lažje spoprimejo z zahtevnimi situacijami, negativnimi čustvi in velikokrat sami najdejo način upravljanja stresnih situacij.