Nekaj za lastno zdravje in nekaj za »gušt«

Kleč je v zaupanju. Na mizah slovenskih potrošnikov se – še posebej odkar se je v naša življenja priplazil covid-19 – vse pogosteje znajdejo živila iz lokalne pridelave. Solata in krompir s sosednje njive, mleko in jajčka z lokalne kmetije, meso živali, ki so se pasle tako rekoč nam na očeh. Vemo, kaj jemo, in vse to lahko kupimo v bližnji trgovini. Verjamemo, da smo s tem naredili nekaj za svoje zdravje in »gušt«, poleg tega pa hočemo spodbujati lokalne ponudnike hrane, o katerih vemo, da nas v prihodnosti ob kakorkoli ovirani preskrbi ne bodo pustili na cedilu.

Da je naklonjenost slovenskih potrošnikov do lokalne hrane in pridelovalcev velika, domači izdelki pa cenjeni, so se strinjali tudi udeleženci nedavnega virtualnega foruma EIT Food Huba Slovenija in ljubljanske biotehniške fakultete. V Sloveniji se pridela razmeroma bistveno več kakovostne hrane kot v drugih evropskih državah, so poudarili v razpravi. Pridelovalna panoga uporabi manj fitofarmacevtskih sredstev in antibiotikov za zdravljenje živali, v krmi pa jih sploh ni, zato je ta »zaostalost« za evropskimi kmetijskimi sistemi, neintenzivnost, pravzaprav dobr(odošl)a, več je ročnega dela, kakovost je višja. Je pa po drugi strani res, da pridelovalci izgubljajo pri cenovni konkurenčnosti, saj je strošek reje brez antibiotikov višji.

Slovenski potrošnik izbira živila glede na njihov učinek na zdravje, pri čemer ga čedalje bolj zanimajo vsebnost sladkorja, soli, gensko spremenjenih organizmov, barvil, konzervansov. Kot opažajo trgovci, pa kljub izkazanemu visokemu zaupanju domači hrani postaja kupec vse bolj občutljiv za ceno. Danes za slovensko zelenjavo in sadje ni več pripravljen plačati toliko višje cene, kot jo je pred epidemijo.

Vpliv lokalnega okolja

Lokalna ponudba pa ni v čislih samo pri nas, ampak je to svetovni trend. Jasno, iskreno in učinkovito obravnavanje lokalnih posebnosti kupcev, prilagoditev edinstvene ponujene vrednosti podjetja lokalnim potrebam ter gradnja in utrjevanje zvestobe kupcev so po besedah Nikole Vukovića, izvršnega direktorja in partnerja svetovalne hiše Boston Consulting Group (BCG), pravi temelji poslovanja podjetja. Da bi bolje razumeli potrebe in odločitve kupcev, so v BCG opravili raziskavo na trgih Evrope, Avstralije, Kitajske, Japonske in ZDA. Testirali so na stotine spremenljivk, upoštevaje demografijo kupcev, njihov odnos do stvari in okoliščine, kje, kdaj in s kom konzumirajo ali se odločajo za nakup.

Kaj so ugotovili? Nikola Vuković pojasni: »Najprej, da so kljub desetletjem globalizacije odnos do stvari in vrednote kupcev najbolj odvisni od lokalnega okolja. To velja za kupce vseh starosti, tudi mlajše. Drugič, da je zaradi jasnih razlik v potrebah kupcev med trgi enotna globalna strategija neučinkovita za posamezen proizvod ali blagovno znamko. In nazadnje, da sta odnos do stvari in demografija pomembna elementa, ki določata nakupne navade ter pričakovanja kupcev, a ne zadoščata za popolno razumevanje nakupnih navad in preferenc. Za to je treba upoštevati še kontekst oziroma razmere, v katerih se proizvod ali storitev uporablja.«



Pri tem pa v BCG opozarjajo na past: marketinško-komunikacijski triki na temo odgovornosti oziroma trajnostne naravnanosti prej škodijo, kot koristijo, če ponudnik ni iskren – če ne upraviči zaupanja s konkretnimi ukrepi in aktivnostmi za vzdržno poslovanje, in to po celotni preskrbni verigi.

Po receptih naših dedov

V Sloveniji je takih primerov usklajenega odgovornega trajnostnega sodelovanja »od njive do krožnika« veliko. Če od bliže pogledamo savinjsko regijo, bi lahko kot zgled koristnega sodelovanja z veliko trgovsko verigo Spar Slovenija predstavili Kmetijsko zadrugo Laško. Kot pravi Peter Oprčkal, ki tam skrbi za komercialo in predelavo mesa, je KZ Laško več kot 68 let temelj zadružništva v širši laški regiji in s predelavo mesa odločilen povezovalec kmetov, lastne predelave ter trgovskih sistemov. Ima certifikata IK-izbrana kakovost, Eko certifikat za goveje, telečje in jagnječje meso ter certifikat Brez GSO za sveža kokošja jajca. Vsi proizvodi so brezglutenski.



Tradicionalno sodelovanje med Sparom in KZ Laško pri prodaji sveže jagnjetine slovenskega porekla ni pomembno samo za deležnike v poslu, ampak tudi za ohranjanje kulturne krajine, obdelanosti odročnih kosov slovenske zemlje in stabilnosti tamkajšnjih kmetij. Oprčkal pove: »Zagotovo sta vzajemen odnos partnerjev ter dolgoročnost poslov odločilna za to, da lahko dosegamo letne in dolgoročne razvojne cilje. Poleg tega ta odnos vpliva tudi na investicije v opremo in naprave.«

Odločevalci v Sparu so prepoznali prednosti mesnin, ki jih odlikujeta naraven postopek razsoljevanja mesa in uporaba tradicionalnih začimb z dodatkom brina in nežnega dima suhe bukovine. Zato so na Sparovih policah in v prodajnih aktivnostih pomembno zastopane mesnine pod blagovno znamko »Meso iz solnice«. Pod blagovno znamko »Okus nad okusi« pa je takoj, ko se malo shladi, na voljo Laška domača špilena krvavica.

Iz domačega hmelja

Če smo pri ponudbi Savinjske doline, ne moremo mimo zelenega zlata. V času, ko so po vsej Sloveniji začele vznikati domače in tuje mikro pivovarne, je svojo hmeljsko pravljico začel pisati tudi Luka Rojnik, čigar predniki so sadili hmelj na svojih njivah že pred 120 leti. Imenuje se kraft pivovarna Green Gold Brewing. Kot svojo prednost Rojnik poudarja uporabo hmelja, pridelanega na domači kmetiji, pa tudi, da pivo polni v okolju in pivcu prijaznejše pločevinke.

Tudi Rojnik je vstopil v partnerstvo s Sparom, ker je želel ponuditi svoje izdelke širni Sloveniji. Vodilo omenjene pivovarne je vedno bilo »kraft pivo v vsak slovenski dom« in ravno Spar je bil prvi pripravljen sodelovati z njimi. Pod svojo blagovno znamko ponujajo v Sparu deset izdelkov, posebej za Spar pa izdelujejo tudi pivo Sbudget ale.

»Dandanes ponuja kraft pivo že vsaka trgovina, pa vendar mislim, da je v Sparu več posluha za raznolikost ponudbe, predvsem za sezonske artikle, ki so po mojem mnenju gonilo inovativnosti v naši panogi, potrošnik pa skozi leto lahko preizkusi različne, tudi eksperimentalne okuse piva,« pojasni Rojnik pomen partnerstva. Razširiti ga želi tudi prek slovenskih meja.

Ponudba po meri potrošnika

Enak motiv je pred več kot desetletjem v Spar pripeljal tudi kmetijsko podjetje Meja Šentjur. Na trgovčevih policah ponuja kar 11 vrst jajc, več sort v podjetju pridelanih jabolk in pakirane lešnike. Najuspešnejše artikle prodajajo pod trgovsko znamko Spar in Natur pur.

Meja Šentjur v svoji pridelavi jajc združuje vse možne oziroma dovoljene načine reje kokoši in tako ponuja kupcu jajca iz različnih rej (hlevske, proste, ekološke, brez GSO …). Prodajni asortiman oblikuje upoštevaje trende v prehrani potrošnikov in v pridelavi jajc. Podjetje združuje tudi več manjših slovenskih kmetij in v ponudbo vključuje njihova jajca. Jabolka so pridelana lokalno in imajo kratko logistično pot do kupca (tudi jabolka carjevič pod znamko Spar kot nekoč), enako velja za lešnike.

»S Sparom sklepamo triletne pogodbe o sodelovanju,« pojasni dolgoročno razmerje tamkajšnji vodja prodaje Andrej Ocepek. »Tako lahko širimo pridelavo jajc in jabolk ter ohranjamo zaposlenost. Spreminjajoče se prehranske navade potrošnikov bodo še naprej vodilo v naši ponudbi. Dobavne poti že zdaj omogočajo maksimalno svežino živil in manj embalaže, za vsako je zagotovljena sledljivost od pridelave do končnega potrošnika.«

Iz slovenskega mleka

Tradicijo slovenskega podeželja vnaša v trgovsko verigo Spar tudi največja zadružna mlekarna v slovenski lasti, Mlekarna Celeia, ki zbira mleko od več kot 900 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije.

»V Mlekarni Celeia verjamemo, da nam narava daje najboljše in v nas prebuja najboljše. Zato iz najboljšega mleka slovenskih kmetij, ki je certificirano brez gensko spremenjenih organizmov, pod krovno blagovno znamko Zelene doline proizvajamo široko paleto mlečnih izdelkov. Ker je mleko pridelano in predelano v Sloveniji, imajo vsi izdelki tudi certifikat Izbrana kakovost Slovenije. Podjetje Spar, s katerim uspešno sodelujemo že vrsto let, poskrbi, da ti izdelki kar najhitreje pridejo do najširšega kroga slovenskih potrošnikov,« pa opiše dobrobiti prisotnosti Mlekarne Celeia na Sparovih policah Štefka Topolovec, vodja trženja v tej celjski mlekarni.