Zdi se, da so nabavne službe v podjetjih v preteklosti ostajale nekoliko v senci kolegov razvojnikov, prodajnikov in tržnikov – če se osredotočimo samo na faze, v katerih nastaja največ dodane vrednosti. Pandemija je to »krivico« vsaj delno popravila, saj je z zaprtjem nacionalnih gospodarstev in trganjem dobavnih verig v zavest močneje prodrla skrb, kako priti do surovin za proizvodnjo in blaga za polnjenje trgovskih polic. Nabava je postala bolj upoštevan sogovornik, vodstva podjetij pa so na piedestal postavila »malo« in »lokalno«. Oboje je dobilo prizvok kakovosti, zanesljivosti, svežine. Nekakšne nacionalne samozavesti.
Pravzaprav se preobrat v podjetjih ni zgodil naenkrat, čez noč. V dejavnostih, ki so delovale v ostrejših konkurenčnih pogojih, sta vloga in pomen nabavnih služb v podjetjih rasli z racionalizacijami poslovanja, kleščenjem stroškov, povečevanjem učinkovitosti, saj visoka sredstva, povezana z nabavnimi odločitvami, zagotavljajo širok manevrski prostor za izboljšanje uspešnosti podjetja. Dragocena je tudi razvojna funkcija nabave; (re)inovacije in menjavo proizvodnega programa lahko pospešijo dobavitelji, ki so vključeni v razvoj novih proizvodov ter ki so dovolj okretni in hitri. Nabava ima danes strateško funkcijo, pravi nabavni viri so za podjetje lahko očitna konkurenčna prednost.
Koristi za vse deležnike
Osnovno vodilo pri izbiri novega partnerja je, da je to manjši proizvajalec, ki proizvaja po tipični, za posamezno območje značilni recepturi. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
To ne velja le za industrijo, ampak tudi za trgovino. »Povej mi, kakšne dobavitelje imaš, in povem ti, kakšen si« – tako bi lahko parafrazirali prepoznavanje trgovca. Veliko število igralcev na trgu, neizprosna konkurenca, ki jo je še razvnel vstop diskontov in razmah spletne trgovine, so trgovce prisilili, da so iskali točke, v katerih bi se razlikovali, pridobili prednost. Asortimana globalnih dobaviteljev in izdelkov že zaradi stroškov niso mogli širiti v neskončnost, ne nazadnje pa so si tudi potrošniki zaželeli svežega vetra in so se začeli obračati h kakovostnim domačim izdelkov. Mali domači dobavitelji so tako prišli na svoj račun tudi pri velikih trgovcih. In covid-19 je te trende zelo poudaril, izkazali so se kot absolutno prava smer.
Od tega imajo koristi vsi deležniki, ne samo potrošnik. V Sparu Slovenija, ki veliko stavi na lokalno ponudbo, so nam pojasnili, da je njihov cilj razlikovanje od konkurentov, s pospeševanjem prodaje domačih inovativnih izdelkov pa spodbuja domače gospodarstvo v celoti, pripomore k večji samopreskrbi in pomaga ohranjati poseljenost krajine. S sodelovanjem ne podpira le lokalnih podjetnikov, ampak tudi primarne proizvajalce, ki Sparovim partnerjem zagotavljajo lokalne surovine. V Sparu vedo tudi, da se zadovoljni, uspešni podjetniki, kmetje in njihove družine vračajo v trgovino kot kupci.
Trdne in dolgotrajne zveze
Zanimalo nas je, kako trgovec sobiva s svojimi malimi domačimi dobavitelji, kako jih novači, kako partnerji rastejo z njim. Tamkajšnja nabavna služba nam je pripravila pregled po različnih oddelkih – mleka, mesa, olja, pijač, sadja in zelenjave …
Če najprej pogledamo pod črto: Spar ima več kot sto lokalnih dobaviteljev. Največ, več kot 50, je dobaviteljev sadja in zelenjave, v drugih blagovnih skupinah jih je še 65. Trend narašča. Hkrati z rastjo prometa se povečuje tudi zanimanje za sodelovanje s Sparom, zato se skupno število lokalnih partnerjev povečuje.
Da ne gre za muhe enodnevnice, kažejo podatki o tem, koliko časa trajajo posamezne »zveze« in koliko so nekateri na začetku neznatni podjetniki skozi leta zrasli ob Sparu. Če je za nabavnika nepogrešljiva kakovost izdelkov in zanesljivost preskrbe, sta za dobavitelja ključni trdnost in trajnost odnosa ter zanesljivost plačila. Če je med njima prava kemija, se sodelovanje lahko dvigne na višjo raven, v kak skupni projekt. Skratka, v Sparu so največji lokalni dobavitelji svoj promet povečali tudi do petkrat. In plačilni roki? Spar se pohvali, da je dober plačnik: »Plačilni roki so od 15 do 30 dni in jih strogo upoštevamo.«
Inovativni slovenski podjetniki
O inovativnih slovenskih podjetnikih, ki so na Sparove police prišli s projektom Štartaj Slovenija, je bilo že veliko govora. Manj pa je znano, da je to kanal, po katerem pridejo do trgovca tudi taki, ki na naboru niso preskočili letvice – vsako leto se prijavi več kot sto ekip in končna izbira najboljših osmih je bila do zdaj vedno težka, vedno jih nekaj s težkim srcem odklonijo –, ker morda še niso bili dovolj pripravljeni ali njihov specifični izdelek ni bil primeren za konkretni projekt. Tudi ti dobijo svojo priložnost, če se na predstavitvi pred Sparovimi strokovnjaki z različnih področij izkažejo za perspektivne, ob določenih pogojih seveda. Nekaj takih primerov: Pekarna Sezam, Kodila – Socialna kmetija Korenika, s. p. Marko Strnad, Medarstvo Seražin, Boris, s. p., Kmetija Klepec.
Nazaj h koreninam
Na Sparovem oddelku sadja in zelenjave se zavedajo pomembnosti samopreskrbe, zato vedno dajejo prednost lokalnim pridelovalcem. Sodelujejo tako s slovenskimi kmetijskimi zadrugami kot s posameznimi lokalnimi pridelovalci. Samo zadnjih je več kot 50. Trend rasti obsega samopreskrbe se bo nadaljeval, saj si Slovenija ne more privoščiti, da bi bila preveč odvisna od ponudbe iz tujine. Doma naj se pridela vse, kar vremenski pogoji dopuščajo. Veliko rezerve pri ponudbi sadja in zelenjave je po njihovih opažanjih v pridelavi v pokritih rastlinjakih.
S svojimi slovenskimi dobavitelji se vsako leto vnaprej dogovorijo, kaj naj sadijo za prodajo v Sparu. Kot primer dobre prakse so navedli linijo Spar Kot nekoč, s katero so v zadnjih letih obudili kar nekaj starih slovenskih sort sadja in zelenjave. Pridelovalci so priložnost zgrabili z obema rokama. Tako bo Spar kot prvi na slovenskem trgu ponudil slovenska jabolka Bonita, slovensko Asimino, že nekaj let jeseni ponujajo slovenski kostanj maroni. Ekskluzivno ponudbo bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Trgovec usmerja pridelovalce pri sajenju, načinu pakiranja, zahtevah glede kakovosti, pravilnem označevanju, tolmačenju tržnih standardov, odkupu blaga.
Mali domači dobavitelji so tudi zaradi covida-19 prišli na svoj račun pri velikih trgovcih, saj so se potrošniki začeli obračati h kakovostnim domačim izdelkom. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Vse več ljudi posega po izdelkih, ki so jih jedli, na primer, njihovi dedki in babice,« ugotavljajo na oddelku mesa, mesnih izdelkov, kruha in zamrznjenih živil. Kupci cenijo, da lahko kupijo živilo, ki so ga jedli nekje na izletu, tudi v svoji lokalni trgovini. Osnovno vodilo pri izbiri novega partnerja je, da gre za manjšega proizvajalca, ki proizvaja po tipični, za posamezno območje značilni recepturi. Izdelek mora biti okusen, všečen, embalažo po potrebi dodelajo skupaj. Pogoj za sodelovanje je konstantna kakovost in ustrezne proizvodne zmogljivosti.
Jasna vstopna merila
Oddelek mleka in olja dela s približno 20 manjšimi proizvajalci, z večino prek distributerjev. Njihovo število se povečuje, v dolgih letih sodelovanja s Sparom pa so nekateri zrasli do petsto odstotkov. Merila, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da je sprejet v Sparovo družino, so jasna: izdelek mora biti zanimiv, kakovosten in po možnosti inovativen. Tudi težave so stalnica, ki pa jo poskušajo sproti in v slogi reševati. Manjši dobavitelji imajo predvsem logistične in sistemske probleme pri zagotavljanju internih standardov (v zvezi z naročili, dostavami). Prav zato z večino delajo prek distributerjev.
Oddelek pijač, sladkih in slanih živil dela z 29 manjšimi proizvajalci, visoko rast pa zaznavajo predvsem pri domačih butičnih pivovarjih (tako imenovani craft pivovarji). Med merili za vstop v Spar poleg kakovosti, inovativnosti in ustrezne embalaže navajajo tudi primerno ceno. Največja težava so omejene proizvodne kapacitete in nepoznavanje operativnega sistema dela z večjimi trgovci. Ob že omenjenih kriterijih spomnijo tudi na do okolja prijazno embalažo.
Komentarji