Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenskim podjetjem je na njihovi poti do bolj trajnostnega poslovanja na voljo tudi 18 milijonov evrov v novem javnem razpisu podpore zagonskim, mikro, malim in srednje velikim podjetjem. In 15. september je prvi možni rok za oddajo vlog.
Javni razpis izvaja javna agencija Spirit Slovenija v načrtu za okrevanje in odpornost – kjer je tudi nosilka Enotne točke za krožno gospodarstvo – ter pod okriljem ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Z razpisom želijo pomagati k celovitejši strateški trajnostni transformaciji poslovanja, hkrati pa pripomoči k izvedbi procesov krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva. V programe Spirita z omenjenega področja se je od leta 2016 vključilo že več kot 70 malih in srednje velikih podjetij, dodatno pa si, pravi Rok Capl, v. d. direktorja Spirita, želijo vključiti najmanj dvesto podjetij.
Javni razpis je sestavljen iz dveh sklopov, I in II, vsak pa bo izveden v dveh fazah, A in B. Sklop I je namenjen MSP, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, sklop II pa zagonskim, mikro in malim podjetjem, ki imajo najmanj enega in največ 19 zaposlenih. Pri tem, kot pojasnjujejo, faza A predstavlja zagotovitev individualne strokovne pomoči posameznemu podjetju v Akademiji strateške trajnostne in krožne transformacije (Akademija TKT).
»Pričakovani rezultati te faze so pripravljene trajnostne in krožne poslovne strategije in poslovni modeli ter pripravljen izvedbeni projekt posameznega podjetja, ki se bo prijavilo v fazo B. Ta pa vključuje sofinanciranje stroškov izvedbenih projektov s procesno in/ali organizacijsko inovacijo, ki bodo bistveno pripomogli k uresničevanju postavljenih trajnostnih in krožnih poslovnih strategij podjetij z implementacijo oziroma prehodom v proces krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva.«
Skupna višina sredstev razpisa je skoraj 18 milijonov evrov, od tega je za sklop I predvidenih okoli 14,97 milijona evrov, za sklop II pa tri milijone. »Izvajanje aktivnosti v fazi A sodi pod okrilje Spirita. Ta plača stroške izvedbe in s tem povezanih storitev zunanjih strokovnjakov, ki bodo procesno vodili in usmerjali podjetja skozi proces transformacije. Prejemniki sredstev pomoč v fazi A upoštevajo kot pomoč po shemi de minimis, ki jo prejmejo kot storitev in ne v obliki nakazila subvencije. To pomeni pomoč v vrednosti do 34.770 evrov za sklop I in do 18.300 evrov za sklop II,« še navajajo v Spiritu. Vrednosti sofinanciranja stroškov izvedbenih projektov na podjetje za fazo B so v sklopu I od 40.000 do 90.000 evrov, v sklopu II pa od 10.000 do 40.000 evrov.
Na javni razpis se lahko prijavijo podjetja s sedežem v Sloveniji ali v katerikoli članici EU, vendar s podružnico, ustanovljeno v naši državi. Vloge je možno oddati v različnih rokih, in sicer je prvi rok za oddajo vlog v sklopu I sredi septembra, prvi rok za oddajo vlog v sklopu II pa 15. novembra. Vloge za fazo B v obeh sklopih javnega razpisa je možno oddati v 30 dneh od datuma uspešnega končanja faze A.
In kakšno je stanje med evropskimi podjetji? Število malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki so sprejela akcijski načrt trajnostnega poslovanja, se je povečalo, medtem ko se je podvojilo število MSP, ki ne izvajajo načrta, kaže najnovejša raziskava, ki jo je pripravila Univerza Bocconi v Milanu.
Evropski MSP imajo težave pri dostopu do trajnostnih finančnih sredstev in javnih spodbud, spopadajo se tudi s premajhnim povpraševanjem po trajnostnih proizvodih in storitvah. Na podjetniških dnevih SME EnterPRIZE 26. oktobra bo Generali v posebni beli knjigi predstavil rezultate omenjene raziskave, ki je bila izvedena med več kot tisoč MSP, in razglasil junake trajnostnega razvoja med MSP za leto 2022.
Nagrajene bodo najboljše prakse v treh kategorijah: skrb za zaposlene (MSP, ki so izboljšala dobro počutje zaposlenih in njihovih družin), okolje (MSP, ki so pripomogla k pomembnim ciljem, kot sta zmanjšanje porabe energije in krožno gospodarstvo) in skupnost (MSP, ki širijo pozitivne pobude v lokalni skupnosti ter okolju, v katerem delujejo). Lani so nagrade prejeli madžarski proizvajalec rastlinskega olja z inovativno politiko nič odpadkov, nizkoogljični ekološki hotel iz Avstrije, italijansko ekološko kmetijsko podjetje, ki odlično skrbi za svoje zaposlene, in tekstilno podjetje iz Španije s podporo mladim, ki jim grozi socialna izključenost.
Naj spomnimo, da je SME EnterPRIZE vodilni projekt Skupine Generali, namenjen spodbujanju kulture trajnosti med evropskimi MSP. Njegov cilj je spodbuditi MSP, da razvijejo trajnostne poslovne modele, hkrati pa prepoznati podjetnike, ki lahko postanejo zgled drugim.
Približno 25 odstotkov lastnikov in menedžerjev MSP je že pripravilo načrt za bolj okoljsko in družbeno odgovorno poslovanje (pred dvema letoma jih je bilo le 14 odstotkov). In kot so še pokazali prvi rezultati raziskave, je več kot 40 odstotkov vprašanih dejalo, da sploh nimajo vzpostavljenega načrta za trajnostni razvoj (v primerjavi z 20 odstotki pred dvema letoma).
»Ti podatki so presenetljivi, saj rezultati raziskave jasno kažejo, da uvedba okoljske in družbene poslovne strategije prinaša večje zadovoljstvo strank, boljši ugled, večjo učinkovitost in celo večji tržni delež. Mala in srednje velika podjetja zahtevajo, da se jim omogoči prehod na trajnostne modele z dostopom do trajnostnega financiranja, javne spodbude za MSP in večjo promocijo za povečanje povpraševanja po trajnostnih proizvodih in storitvah,« navajajo v Generaliju. Zavarovalniška in finančna industrija pa po besedah glavnega izvršnega direktorja Skupine Generali Philippa Donneta lahko pomagata z boljšim dostopom do financiranja trajnostnih pobud, to pa je tudi priložnost za Evropo, da se še bolj poveže.
Vodilni kadri po vsem svetu so vse bolj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, zato je skrajni čas za ukrepanje. Kar 89 odstotkov vodilnih delavcev se strinja, da podnebna kriza res obstaja, in 63 odstotkov jih je razkrilo, da so v njihovih organizacijah zelo zaskrbljeni, je pokazalo Deloittovo poročilo o trajnostnem razvoju za leto 2022. Še vedno pa jim ni uspelo popolnoma vključiti trajnostnih načel v svoje strategije, poslovanje in kulturo.
Deloitte je na podlagi dosedanjih raziskav in ankete med več kot 2000 vodstvenimi kadri iz 21 držav raziskal, kako podjetja in njihovo višje vodstvo doživljajo podnebne spremembe in trajnostni razvoj ter kako se nanje odzivajo. »Raziskava je pokazala razliko med tem, kaj si podjetja želijo doseči in kaj dejansko dosegajo, in ponuja rešitve za to, kako lahko premostijo to vrzel.«
Navajajo, da je raziskava izpostavila skupino vodilnih podjetij (19 odstotkov vzorca), ki se izzivov, povezanih s trajnostjo, lotevajo tako uspešno in učinkovito ter imajo od njih tudi koristi, da so pri tem lahko drugim vzor. Omenjene vodilne organizacije izvajajo vsaj štiri od petih ključnih trajnostnih ukrepov, 35 odstotkov pa jih izvaja največ enega.
Med odločilnejšimi ukrepi Deloitte navaja razvoj novih, do podnebja prijaznih izdelkov ali storitev, sprejetje posebnih trajnostnih zahtev za dobavitelje in poslovne partnerje, posodabljanje ali preselitev proizvodnih objektov za večjo odpornost proti podnebnim vplivom, upoštevanje podnebnih vprašanj pri lobiranju in političnih donacijah ter denarne spodbude višjemu vodstvu za dobre rezultate na področju trajnostnosti. Raziskava je pokazala, da velika večina oziroma 79 odstotkov anketirancev meni, da je svet na prelomni točki in da se mora čim prej začeti odzivati na podnebne spremembe. Pri tem jih je optimističnih 88 odstotkov in verjamejo, da s takojšnjim ukrepanjem svet lahko prepreči najhujše.
Da so podnebne spremembe v preteklosti že negativno vplivale na njihovo podjetje, je pojasnilo 97 odstotkov vodilnih. Kar 81 odstotkov pa je na lastni koži občutilo posledice podnebnih sprememb, kot so požari, ekstremna vročina in hude nevihte. K ukrepanju jih poleg lastnih izkušenj silijo tudi oblasti in regulatorji (tako jih je odgovorilo 77 odstotkov), potrošniki in stranke (75 odstotkov), civilna družba in mediji (72 odstotkov), delničarji (71 odstotkov), zaposleni (65 odstotkov) ter banke in financerji (55 odstotkov).
Podjetja po navedbah dveh tretjin vprašanih uporabljajo več trajnostnih materialov in poskušajo učinkoviteje izrabljati energijo, je še pokazala raziskava. Skoraj 60 odstotkov jih je v svoje poslovanje uvedlo energetsko učinkovite ali do podnebja prijazne naprave, tehnologijo in opremo, približno toliko jih zmanjšuje potovanja z letali in ozavešča zaposlene o podnebnih ukrepih ter njihovih učinkih. Vendar pa jih po drugi strani precej manj izvaja ukrepe, ki bi kazali na to, da so podnebna vprašanja vključili v svojo kulturo in da si za pomembno preobrazbo na tem področju aktivno prizadeva tudi višje vodstvo.
Podjetja se s podnebnimi spremembami spopadajo različno. »Boj proti podnebnim spremembam ni stvar prihodnosti, dogaja se danes, tukaj in zdaj,« poudarja Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo. Po njenih besedah svet potrebuje vodje, ki bodo pogumno ukrepali, trajnostni razvoj pa je v temelju izkoriščanje razuma in znanja za usmeritev v zeleno prihodnost. »In časa ni več, treba je preiti od besed k dejanjem. Manjka nam prav ta premik – od majhnih, simboličnih korakov k resničnim, vidnim potezam,« je še dodala. V nasprotnem primeru bodo zelene politike ostale le mrtva črka na papirju, vse skupaj pa bo le farsa.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji