Tehnologije so orodje, omejitve so le v glavah

Kot uvod v gala dogodek Delove podjetniške zvezde popoldne na Brdu pri Kranju je medijska hiša Delo pripravila seminarsko vozlišče na temo umetnosti iskanja novih oblik konkurenčnosti. Programska partnerica Ina Kukovič Borovnik iz podjetja BelaVoda je napovedala zanimive debate o novih tehnologijah. Mojca Marija Pregelj, namestnica direktorja sektorja finančnega svetovanja in trženja v družbi Generali Investments, je dejala, da je Slovenija dežela malih in srednjih podjetij.

»Ste vedeli, da lahko žabje oko zazna le premikajoče se stvari in bi žaba umrla v mlaki, polni mrtvih rib?« je vprašala Ina Kukovič Borovnik in opozorila, da je treba poiskati pomanjkljivosti in jih preseči. Danes bomo premikali meje, je dejala tudi Marjana Kristan Fazarinc. V projektu Delove podjetniške zvezde smo izpostavili že več kot 70 podjetij.

Generali Investments je že več kot pet let podpornik projekta, saj podpira dobre prakse in ustvarja pozitivno podjetniško okolje, je dejala Mojca Marija Pregelj.

Zavedati se tehnologij in vlagati vanje

David Zorman, upravitelj v Generali Investments, je predstavil prelomne spremembe, ki jih prinaša prihodnost. Kot je pojasnil, je to pomembno vprašanje, ki mu upravitelji namenjajo veliko časa, »poskušamo ugotoviti trende in kako bodo vplivali na kapitalske trge«. Nekakšna kristalna krogla so borzni indeksi, ki napovedujejo stanje v realnem gospodarstvu čez nekaj mesecev. Nasdaq je od začetka leta upadel za 30 odstotkov in zdaj iz gospodarstva prihajajo vesti o nižjih prihodkih, odpuščanjih itn. »Spremembe nakazujejo večji pretresi, ne manjše spremembe na kapitalskih trgih,« je dodal Zorman.

Razvoj sveta, tudi s tem povezana rast števila prebivalcev, ki prehajajo v srednji sloj, vpliva na svet, priče smo podnebnim katastrofam, ki jih je povzročila gospodarska rast razvitih držav, posledice pa čutijo tudi v državah, ki od tega razvoja nimajo ničesar, v razvitem svetu se soočamo s staranjem prebivalstva, povečevanju stroškov zdravstvenih sistemov. Vse te različne izzive, s katerimi se soočamo po svetu, lahko premagamo samo s tehnološkimi rešitvami in znanostjo, je prepričan Rozman. Vidimo trend, ko se tehnološka podjetja, ki so bila v preteklosti usmerjena predvsem v potrošnike, zdaj bolj iščejo rešitve na področju umetne inteligence, robotizacije, razvijajo se pametna, zelena mesta, ki jim uspe zadržati nizke temperature tudi sredi puščave.

Revolucija se dogaja tudi v farmaciji in biotehnologiji. Včasih je trajalo deset let, da so odkrili novo zdravilo, zdaj se je ta čas prepolovil, zmanjšali so se stroški odkrivanja novih zdravil, namesto tradicionalnih operacij te zdaj opravljajo že tudi roboti, tehnologije omogočajo posege na daljavo.

»Tehnološki razvoj dobiva nove razsežnosti in samo s tehnološkimi rešitvami lahko izboljšamo svet na bolje. Zavedati se moramo, da so tehnologije z nami, biti moramo optimisti, spremljati razmere na trgih, v te tehnologije vlagati. Samo tako lahko naredimo nekaj dobrega za svet okoli nas,« je poudaril Rozman. Slovenija ima konkurenčno prednost v znanju, zavedati se moramo, da je digitalna ekonomija trend, ki bo trajal, in če bomo prve lastovke, lahko prispevamo k dodani vrednosti.

Pristajalo bi nam več optimizma

Okroglo mizo o umetnosti iskanja novih oblik konkurenčnosti je napovedal Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja v Mercedes-Benz AG. Izpostavil je pomen discipline, »kot oblikovalec se moraš držati urnika, ob pravem času predstaviti pravo idejo, torej, tempirati navdih. Dobra ideja ne pomaga, če pride prepozno.« To je tudi najpomembnejša veščina industrijskega oblikovalca, poleg tega pa še kreativnost in osebna motivacija, optimizem, da če neka ideja ne deluje, ne vržeš takoj puške v koruzo. »Vsem bi pristajalo več optimizma, vsi vidimo samo probleme in zelo malo rešitev,« je opozoril.

»Razlogov za optimizem ne manjka, kajti eksponentna rast tehnološkega razvoja prinaša neslutene možnosti razvoja družbe in gospodarstva. So pa tudi razlogi za skrb in previdnost,« je na okrogli mizi, ki jo je moderirala Ina Kukovič Borovnik, poudaril Andrej Kotar, poslovni direktor Smart Society v Endavi, kjer so si zadali za cilj, da stalno na novo osmišljajo odnos med ljudmi in tehnologijo in s tem oblikujejo prihodnost zase in partnerje. Šoke sprejemajo bolj kot priložnost kot pa kot problem. Na vprašanje, ali znamo dovolj prepoznati potenciale, je Kotar odgovoril, da se v Sloveniji premalo zavedamo vpetosti v globalni svet.

»To moramo bolj osvetliti, kajti če se tega ne bomo zavedali in se tudi ustrezno odzvali, bomo zaostajali. Vidimo, da nam zaradi davčne politike talenti bežijo v tujino, da se nam globalni kapital izogiba in izzive imamo na področju izobraževalne politike,« je opozoril in dodal, da se v splošnem premalo zavedamo, da umetna inteligenca ni nekaj, kar prihaja, ampak da že usmerja našo družbo.

Kje pa tehnologija pomaga iskati nove oblike konkurenčnosti in kje jo omejuje? Oba sogovornika, tako David Zorman kot Andrej Kotar sta se strinjala, da ni razlogov za pesimizem in da živimo bolje, kot smo kadarkoli. A tveganja obstajajo, pomembno se jih je zavedati. Zorman je spomnil predvsem na velike podnebne izzive, ob katerih se moramo zavedati, da se je zahodni svet razvil na podlagi poceni energije, ki smo jo izkoriščali, tehnologija pa bo omogočila ugoden vir, da bodo tudi drugi deli sveta dosegli standarde življenja, kot jih imamo mi. Te tehnološke rešitve preprosto potrebujemo in treba je zagotoviti ta razvoj, je poudaril.  

Pet gradnikov disruptivnega inoviranja

V drugem delu seminarskega vozlišča je beseda tekla o tem, kje so meje tehnologije. Odprl ga je dr. Marko Thaler, soustanovitelj in direktor podjetja Airnamics, s predavanjem o prebojnem inoviranju.

Ključni gradniki za to so kakovost ljudi – ta je za velikostni razred pomembnejša od številnosti, kajti majhna ekipa izjemnih posameznikov lahko doseže vrhunske rezultate, česar od velike skupine povprečnih posameznikov ni mogoče pričakovati –, domensko znanje, ki omogoča, da zaznamo ključne bolečine, ki jih ima industrija, in na drugi strani, kaj trg že ponuja, razlika med obema stranema predstavlja priložnosti. Tretji gradnik je dostopnost do testnega poligona, ki omogoča hitro in učinkovito testiranje idej ter hitro vrnitev v nadaljnji razvoj, ko je to potrebno. Peta komponenta pa je zagonski kapital.

»Ti gradniki so osnova, nato je treba zagotoviti, da je lahko ekipa, ki se ukvarja z inoviranjem, lahko temu stoodstotno predana, da se ne ukvarja z drugimi stvarmi, tudi delovni procesi in način dela morajo biti ločeni od siceršnjega operativnega dela v korporaciji, in tretjič, potrebna je popolna podpora vodstva in lastnikov,« je naštel Thaler.

Tehnologije so samo orodje

Kot je pojasnil, obstaja samo nekaj ključnih tehnologij, ki poganjajo n različnih rešitev. Pomeni, da organizacija mora razviti samo nekaj ključnih tehnologij, ki jih potem med seboj na različne načine povezuje, jih zlaga kot lego kocke. Pri disruptivnem inoviranju je s stališča organizacije pomembna ustrezna selekcija idej, ki jih je smiselno realizirati. Pomembno je, da hkrati rešujemo izziv, s katerim se srečuje organizacija, in na drugi strani, da ima rešitev tudi velik globalni potencial. »V zadnjih sedmih letih smo se naučili, da je prebojno inoviranje na strukturiran način mogoče vpeljati v ekosistem, s tem pa lahko drastično zmanjšamo tveganja in povečamo končne rezultate glede na vloženi kapital. S tem dosegamo boljše rezultate in s standardiziranim načinom omogočamo dolgoročno konkurenčnost podjetja, in ker naslavljamo bolečino na zunanjem trgu, tudi priložnosti za prihodnjo rast,« je še dodal Thaler in pri tem opozoril, da nam omejitev ne postavljajo tehnologije, ampak naše glave. Če pozabimo na naše ustaljene vzorce in si upamo sanjati, bomo prišli do veliko boljših rezultatov. Tehnologije so samo orodje.

Sledil je pogovor z naj učiteljem leta 2022 dr. Urošem Ocepkom, ki je tudi popularen vloger. Ocepek pravi, da je učenje potešitev radovednosti in traja večno. »Promoviram uvedbo računalništva v osnovne šole, ne čez pet let, prej,« je dodal. Digitalne kompetence so samo držanje peresa, uporaba peresa pa je precej več, računalništvo. Opozoril je, da imajo vse poklicne šole odprt kurikul, ki ga lahko prilagodijo skupaj z gospodarstvom. Dijaki imajo sicer dovolj znanja, nimajo pa mehkih veščin, pravijo v gospodarstvu, zato bodo tudi te vsebine vpeljane v šolo. Ocepek je še povabil gospodarstvenike v šole, saj učiteljev primanjkuje, predvsem iz stroke.

Naslednji pogovor je bil posvečen temi, kako je digitalno tudi kreativno, in v okviru katere se je Ina Kukovič Borovnik pogovarjala z Metko Svetlin, direktorico marketinga Google Adriatic, ki je svoje mladostne pesniške in druge stvaritve izdala v knjigi. Pri otrocih ne smemo ubiti iskrice, bolje si je vzeti pol ure več. Opozorila pa je, da ustvarjalnost pride iz dolgčasa ali upočasnitve. Na Googlu imajo 20 odstotkov delovnega časa namenjenega osebnim projektom, ki niso povezani z zaposlitvijo. Tako je nastalo kar nekaj produktov, tudi gmail.

Delati za Google je bolje, kot je to videti v reklamnih filmčkih, Metka Svetlin pa je bila najbolj presenečena, ker je Google predlagal projekt predstavitve slovenske nesnovne dediščine in navdušenje nad Slovenijo ter njeno poznavanje, tudi legend. Zelo navdušena je bila tudi 85-letna zbirateljica dediščine Dušica Kunaver, ki se je celo sama posnela. V tem vidi Metka Svetlin tudi prihodnost, medgeneracijsko sodelovanje, boljše šole in uporabo tehnologije za dobre namene.

Tehnologije ustvarjamo sami

Sledila je okrogla miza o mejah tehnologije, na kateri so sodelovali Iris Arnež, vodja oddelka za upravljanje in digitalizacijo poslovnih procesov v Zavarovalnici Triglav, Ajda Brlec, direktorica Digitalizacije in razvoja IKT-rešitev v Telekomu Slovenije, ter dr. Marko Thaler, soustanovitelj in direktor Airnamics. Ajda Brlec je dejala, da v telekomunikacijah že 30 let vsak dan predstavljajo novosti, ki so osnova za vse druge tehnologije.

Thaler meni, da smo ljudje prilagodljivi in pripravljeni vpeljevati nove stvari, ki izboljšajo življenje. Opozoril pa je, da so roboti hiške, v katerih so naši programi. Koristno pa je, da so roboti učljivi in lahko prenašajo naučeno na vse druge.

Trajnostni razvoj mora biti vtkan v vse procese podjetja, pravi Iris Arnež, digitalizacija pri tem omogoča odpravo rabe papirja in prihranek časa. Prevečkrat prihaja do izjav, da bo z novo tehnologijo vse bolje, a pozabljamo, da je to odvisno izključno od nas, pa je opozoril Thaler.

»Presenečena sem, kako dobro tehnologijo uporabljajo otroci. Potencial imamo, le spodbuditi ga moramo,« je dejala Iris Arnež. To je potrdil tudi Thaler. Najbolj preprosto je otroke spodbuditi doma, ključno pa je, da družba vzpostavi spodbudno okolje.

Večerna razglasitev Delove podjetniške zvezde 2022

Večerni gala dogodek se bo začel ob 19. uri, na njem pa bo medijska hiša Delo že šesto leto zapored podelila prestižni kipec. Projekt Delove podjetniške zvezde je letos potekal pod naslovom Tehnološka podjetja kot spodbujevalci sprememb v gospodarstvu.

Udeležence bo uvodoma v imenu organizatorja pozdravil Bojan Budja, odgovorni urednik Dela. Slavnostni govornik na prireditvi bo Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, zatem pa bo Metka Svetlin, direktorica marketinga pri Google Adriaticu, imela govor o iskanju jasnosti v negotovih časih.

Na prireditvi bomo predstavili vseh deset nominiranih malih in srednje velikih podjetij, izbranih na podlagi podatkov, ki jih je pripravil strokovni partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Kipec bo prejelo podjetje, ki ga je izbrala strokovna komisija. Nagrado bosta podelila predsednik strokovne komisije Stojan Petrič in minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Sledil bo tudi pogovor z Delovo podjetniško zvezdo 2022, ki ga bo vodil Nejc Gole, namestnik urednika gospodarske redakcije časopisa Delo. Pred tem bo posebno priznanje prejelo tudi podjetje, ki so ga za svojega zmagovalca izbrali bralci.

Naj spomnimo, da je lani prestižni kipec Delova podjetniška zvezda prejelo podjetje XLAB iz Ljubljane, leta 2020 podjetje Metronik iz Ljubljane, leta 2019 Intra lighting iz Šempetra, leta 2018 Polycom iz Škofje Loke, leta 2017 pa trboveljsko podjetje Dewesoft.

Bralci so lani za svojo zvezdo izbrali podjetje Adria Dom iz Črnomlja, leta 2020 podjetje Marles hiše Maribor, leta 2019 podjetje Inea iz Ljubljane, leta 2018 podjetje Vasco iz Šenčurja in leta 2017 podjetje I. H. S. iz Krškega.