Ključni element digitalizacije so ljudje

Slovenija je v letu 2022 napredovala za dve mesti na lestvici indeksa digitalizacije gospodarstva in družbe (DESI) v EU in pristala na 11. mestu, kar je nad povprečjem Evropske unije. Prva tri mesta so zasedle Finska, Danska in Nizozemska.

Z indeksom DESI evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic EU. In kje smo uspešni – predvsem pri integraciji digitalne tehnologije v mala in srednje velika podjetja ter na področju storitev v oblaku in umetni inteligenci. Delež uporabnikov storitev e-uprave je dosegel 77 odstotkov vseh uporabnikov interneta, že več let pa je naša država odlična tudi na področju odprtih podatkov. Na področju človeškega kapitala smo se uvrstili na 17. mesto, v povezljivosti pa na 10. mesto. Poročilo sicer večinoma temelji na podatkih iz prve četrtine leta 2021.

Za kreativnejše delo z višjo dodano vrednostjo

Ključ do povečanja produktivnosti in konkurenčnosti podjetij je digitalizacija, digitalnih zmagovalcev pa ne ustvarja sama tehnologija, ampak prožnost in prilagodljivost načinov dela. Kako pomembno je torej razvijati talente v podporo tako digitalni preobrazbi kot inovativnosti in kakšne prakse so pri tem lahko najuspešnejše, smo vprašali podjetje Sinecon, ki pomaga uporabnikom pri digitalizaciji in digitalni transformaciji njihovega poslovanja s preverjenimi tehnološkimi rešitvami in partnerji. »Do takrat, ko bo podjetje v celoti avtomatizirano, so ključni element vsake digitalizacije vendarle ljudje,« pojasnjuje projektni vodja v Sineconu dr. Dejan Leskovšek.

»In tudi če danes že obstajajo nekatera (delno) vzorčna avtomatizirana podjetja ali dejavnosti, na primer samopostrežna črpalka za gorivo, avtomatizirana skladišča ali trgovine, avtopralnice, je treba zagotoviti človeško oskrbo, vzdrževanje itd.«

Kot dodaja, je cilj digitalizacije razbremeniti zaposlene duhamornega ponavljajočega se administrativnega dela ali pa ukiniti potrebo po fizični prisotnosti delavca v nevarnih ali kako drugače izpostavljenih okoljih in jim omogočiti bolj kreativno, ustvarjalno in prijaznejše delo z višjo dodano vrednostjo.

»Začne pa se z eno od glavnih težav, komunikacijo zaposlenim, kaj je sploh namen digitalizacije. Zaposleni bodo povsem drugače sprejeli digitalizacijo, če bodo že pred projektom seznanjeni s tem, da je namen na primer zmanjšati pretipkavanje iz enega v drugi sistem in bodo zato lahko svoj čas izrabili za kaj bolj produktivnega, in ne, da je namen neka dodatna kontrola ali vpisovanje še v neki novi sistem. Če bodo zaposleni razumeli, kakšno korist imajo lahko sami od digitalizacije, je velika verjetnost, da bodo vsaj nekateri zaposleni postali vrelec proaktivnih idej,« pojasnjuje Dejan Leskovšek in dodaja, da je to tudi že prvi korak v smeri vitkejšega poslovanja.

In s pravim razmišljanjem se iz tega lahko še z malo dodatnega dela vzpostavi sistem stalnih izboljšav. Zaposleni bodo po njegovih besedah postali slišani, in to bo med zaposlenimi prineslo večje zadovoljstvo. To pa je zelo pomemben korak za višjo produktivnost.

Zahteve za prilagoditve

V projektih digitalne preobrazbe se pogosto zgodi, pa dodaja direktor Sinecona Jakob Kotnik, da se tako rekoč od nikoder pojavi nekaj talentov, zaposlenih, ki so bili do tedaj spregledani ali so že utrujeni in resignirani od leta opozarjanja na napake, pa jih nihče ni slišal. Drugi, na katere je vodstvo računalo, pa se izkažejo za nekompetentne oziroma nezmožne narediti preskok naprej.

Ob tem direktor Sinecona Rok Bezlaj pripominja, da je nastopil čas, ko sodobna tehnologija praktično v vseh dejavnostih terja prilagoditve in ljudje jih moramo sprejeti. »Tudi starejše generacije so morale sprejeti dejstvo, da morajo osvojiti plačevanje z bančno kartico, da je treba kakšen obrazec podpisati tudi na ekranu mobilne naprave ali tablice, in ne več na papir, in podobno. Digitalne preobrazbe brez vlaganja v izobraževanje, razvoj kadrov in sistemskega upravljanja sprememb ni mogoče kakovostno zaključiti in s tem ustvariti želenih ciljev.«

Vsako podjetje si po svoje razlaga, kaj digitalna preobrazba sploh je. Za nekatere je to že to, da zaposleni začnejo v excelu uporabljati kaj več kot ročne vnose, ali kako si organizirati e-pošto v svojem e-poštnem odjemalcu. Drugje je to prehod na skeniranje in digitalno potrjevanje prejetih računov in morda še druge prejete pošte. Za tretje je to uvedba celovite poslovne rešitve (ERP). Za nekatera podjetja, kjer imajo sistem ERP že uveden, je to že optimizacija ali napredna uporaba na začetku uvedenih osnovnih funkcionalnosti, za druge pa nadgradnja, na primer z uvedbo naprednih sistemov planiranja (proizvodnje, virov) APS, ali uvedba poslovno-analitskih sistemov (BI) ali sistemov za upravljanje odnosov s strankami (CRM), pojasnjuje direktor Rok Bezlaj.

In dodaja, da je v najnaprednejših podjetjih to uvedba umetne inteligence (AI), naprednega planiranja, industrije stvari (IoT), digitalnih dvojčkov itd. »Delež teh podjetij je v Sloveniji žal še vedno v veliki manjšini, in to je eden od pomembnejših razlogov, zakaj naša podjetja ne dosegajo dodane vrednosti, kakršno dosegajo v bolj razvitih državah.«

Pomoč pri digitalni transformaciji

Projektni vodja v Sineconu Dejan Leskovšek še pojasnjuje, da je na enem od socialnih omrežij naletel na lepo, z animacijo podprto resnico Addyja Osmanija (Senior Staff Engineering Manager pri Googlu), ki je dejal: »Znanje lahko razumemo kot zbiranje informacij, da zgradimo teoretično razumevanje teme. Izkušnje poudarjajo prakso ali uporabo znanja v daljšem časovnem obdobju, da bi okrepili razumevanje predmeta ali določene naloge. Ekspertiza ali mojstrstvo izhaja iz združevanja znanja, izkušenj in veščin. Izkušnje lahko preoblikujejo ali izboljšajo naše znanje v globlje razumevanje. Izkušnje in znanje sta različni stvari. Samo zato, ker ste doživeli težavo, še ne pomeni, da ste obvladali rešitev. To pa lahko pride čez čas, ko zbiranje in povezovanje posameznih informacij tvori jasnejšo sliko problematičnega prostora.«

Na vprašanje, katere rešitve so se doslej izkazale za najbolj učinkovite v podjetjih pri digitalizaciji in digitalni transformaciji, pa direktor Jakob Kotnik odgovarja, da so v Sineconu zbrani vrhunski strokovnjaki z več kot 20 leti izkušenj s področja vodenja in implementacije poslovnih rešitev, e-trženja in e-prodaje, IT infrastrukture ter upravljanja s človeškimi viri. »Posamezniki imamo izkušnje tako na strani naročnika, kot na strani izvajalcev. Nekateri smo sodelovali pri več kot sto različnih projektih digitalizacije doma in v tujini. Skupaj s partnerji, ki so strokovnjaki na svojih področjih, lahko na enem mestu pokrijemo vse ključne vidike digitalnih preobrazb, pri tem pa znamo upoštevati tako potrebe in omejitve naročnikov kot tudi razpoložljivih tehnologij, rešitev in ponudnikov, pri čemer pa sami ne ponujamo končnih rešitev, zato smo v celoti zavezani k doseganju ciljev digitalne preobrazbe naročnika.«

Kot dodatno pomembno prednost pa izpostavlja njihov pristop k digitalni transformaciji. »V praksi smo že mnogokrat videli elaborate, dolge več kot sto strani ali excele z več sto zahtevami, katerih uporabna vrednost tako za naročnika, še bolj pa za izvajalca, pa je praktično nična in je treba analizo pred uvedbo sistemov narediti znova. Naše vodilo je, da naročnikom damo jasen in konkreten povzetek stanja, pomagamo oblikovati vizijo ciljnega želenega stanja in s konkretnimi predlogi zasnovati pot iz trenutnega stanja v želeno stanje,« pojasnjuje Leskovšek. Opcijsko sicer naročniku nato pomagajo tudi izbrati primerno rešitev in partnerja, lahko pa tudi koordinirajo izvedbo strategije.