Digitalne rešitve morajo biti do uporabnika prijazne in spodbujati rabo

Po bruseljski potrditvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je ministrstvo za javno upravo, ki je pripravilo ključne projekte za digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave, prešlo na izvedbo. Ocenjena vrednost investicij je 260 milijonov evrov. Kljub precejšnjemu napredku v zadnjih dveh letih Slovenija v EU še vedno velja za podpovprečno uspešno na področju digitalnih javnih storitev.

Ministrstvo bo podprlo razvoj novih, naprednih, digitaliziranih e-rešitev in digitalnih storitev naslednje generacije ter projekte za okrepitev in posodobitev digitalne infrastrukture. Med prednostmi področji so elektronsko poslovanje z državo prek mobilne naprave, proaktivne storitve, kot so predizpolnjeni obrazci ter samodejno dodeljevanje in podaljševanje pravic, uvedba nacionalne elektronske e-identitete ter mednarodno priznane e-identitete za poslovne uporabnike, poenostavitev načina prijave in podpisovanja pri uporabi nekaterih javnih e-storitev, poenostavljeni in povezani informacijski sistemi in aplikacije, obvezno e-vročanje za poslovanje med državo in poslovnimi subjekti, vzpostavitev enotne vstopne točke za poslovanje državljanov in podjetij z državo, vzpostavljeni pa so že varni elektronski predali na državnem portalu, ki poenostavljajo vročanje dokumentov v upravnih zadevah.



Sredstva bodo namenjena tudi izboljšanju spletnih povezav v težje dostopnih in obmejnih območjih ter za učinkovitejši podpori pri uporabi digitalne tehnologije. »Sistemski cilj je v središče postaviti uporabnika z namenom zagotavljanja najboljše uporabniške izkušnje. Posodobljeni, optimizirani in digitalizirani bodo pomembni procesi v javni upravi, ki bodo temeljito spremenili način dela: zmanjšal se bo obseg administrativnega dela, večji poudarek bo na vsebini, hitrejše bo tudi odločanje v upravnih postopkih,« so sporočili z ministrstva za javno upravo in dodali, da bo eden od ciljev tudi zmanjšati digitalne razlike med mesti in obmejnimi območji.

Napredujemo, a še vedno pod povprečjem EU

Poročilo evropske komisije o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2020 nakazuje, da se mora Slovenija na področju javnega sektorja in javne uprave dodatno potruditi. Čeprav smo v primerjavi s podatki iz leta 2018 opazno napredovali, še vedno ne dosegamo evropskega povprečja. Samo 59 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta aktivno uporablja storitve e-vlade, medtem ko jih v EU uporablja v povprečju 67 odstotkov – na tem področju zaostajamo za dve ali tri leta. »V Sloveniji je na voljo širok nabor osnovnih spletnih storitev za podjetja, uporaba pa je manjša od povprečja EU. Ocena Slovenije pri digitalnih javnih storitvah za podjetja je 77 od sto točk, EU je ocenjena na 88 točk. Med vzroki za manjšo razširjenost sta morda majhno zaupanje ter neobstoj edinstvenih in varnih identifikatorjev,« piše v poročilu evropske komisije.

Nekoliko zaostajamo tudi po tem, koliko so podatki, ki so javni upravi znani, že vključeni v obrazce, ki jih v izpolnjevanje prejme uporabnik, medtem ko je država s 75 točkami v primerjavi s 66 v EU nadpovprečno uspešna pri kazalniku odprtih podatkov. Pri tem dodajmo, da je sredi julija potekel rok, do katerega bi države članice EU morale v pravni red prenesti leta 2019 osveženo direktivo o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja. A je novela zakona o dostopu informacij javnega značaja še v pripravi, do prejšnjega tedna je bila v javni obravnavi.

Čezmejne digitalne javne storitve

Pomen digitalizacije javnega sektorja je evropska komisija poudarila kot eno od štirih glavnih točk tudi v viziji za digitalno preobrazbo do leta 2030. Med cilji pa, da bomo vse ključne javne storitve opravljali stoodstotno po spletu, popolna dostopnost zdravstvene dokumentacije v elektronski obliki ter da bo 80 odstotkov Evropejcev uporabljalo digitalno osebno izkaznico. »Učinkovite digitalne javne storitve in e-uprava imajo številne prednosti, med njimi večjo učinkovitost uprave in poslovnega sveta, povečanje transparentnosti in večjo participacijo prebivalstva v javnem življenju,« poudarja evropska komisija. Informacijske tehnologije javne uprave v Evropi že množično uporabljajo, vendar je e-uprava veliko več kot to. Pomeni evalvacijo organizacij in delovnih procesov ter spreminjanje odnosa tako, da so javne storitve državljanom dostavljene učinkoviteje. Državljanom, podjetjem in organizacijam morajo omogočiti preprosto, hitro in cenejšo interakcijo z javno upravo.

Potencial za ustvarjanje prihrankov je velik, poudarja komisija. Na Danskem, na primer, z elektronskim izdajanjem računov prihranijo vsako leto 150 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, podjetjem pa še 50 milijonov evrov. Če bi se za to odločili na evropski ravni, bi prihranki lahko presegli 50 milijard evrov na leto.

Digitalizacija v slovenski praksi

Medtem je približno milijon Slovencev po klasični pošti, natisnjeni na papir, prejelo covidno potrdilo, hkrati je v razrezu načrta za okrevanje in odpornost levji delež sredstev, namenjenih digitalizaciji, predviden za digitalizacijo javne uprave. Pomislek, da prebivalci ne prejemajo konsistentnih sporočil o smeri razvoja na področju digitalizacije javnih storitev, Andrej Kotar, direktor poslovanja za javno upravo pri Endavi (nekdanji Comtrade Digital Services), enem največjih ponudnikov IT-storitev v Sloveniji, zanika: »Digitalna zelena potrdila o cepljenju sodijo v okvir digitalizacije. Na njih je koda QR, v Endavi pa smo za NIJZ razvili rešitev, ki jo uporablja obmejna policija za preverjanje teh kod. To, da so državljani dobili potrdila po pošti, pomeni, da se jim digitalizacija približuje in poenostavi vključitev vanjo.«



Med digitalno najnaprednejšimi organizacijami v javnem sektorju – to so tiste, ki so se zavedale, da z digitalizacijo lahko povečajo učinkovitost svojega poslovanja in so v preteklih letih ustrezno investirale – Kotar omenja finančno upravo. Med pandemijo je operativno izvedla marsikaterega od protikoronskih ukrepov, ki jih je sprejela vlada, čeprav včasih niti niso sodili v njeno področje. Projekte so izvedli brez kakršnihkoli težav, kar ni samo po sebi umevno, še posebno ker so bili roki za implementacijo zelo kratki. Zaposleni so opravili zelo veliko dela, ključno pa je bilo, da imajo zelo kakovostno urejene procese razvoja programske opreme, je na konkretnem primeru predstavil pravo moč ustrezno uvedene digitalizacije.

Še en projekt, kjer se je državna uprava zelo hitro odzvala na nenadno podaljšanje čakalnih vrst na poštah zaradi povečane izdaje odločb na račun protikoronskih ukrepov, je e-vročanje. Endava je ministrstvu razvila rešitev, ki je omogočila selitev večjega dela komunikacije med državno upravo in prebivalstvom v elektronsko obliko. Po drugi strani se je v sektorjih, na katerih področje digitalizacije v preteklosti ni bilo prioritetno, v krizi zaradi koronavirusa to izrazilo zelo negativno, »državljani zato morda niso dobili tako kakovostnih storitev, kot bi jih lahko«.
 

Enotna vstopna točka

Slovenijo na področju digitalizacije javnega sektorja čaka še veliko izzivov, če se primerjamo s konkurenčnimi evropskimi državami. Po Kotarjevi oceni je ključno, da se povečajo investicije v digitalizacijo ter modernizacijo javnega sektorja in zdravstva. »Sredstva za to bodo na voljo, pomembno pa je, da bodo pripravljene rešitve do uporabnika prijazne ter da bodo rabo spodbujale,« pravi in tako opozarja, da je to večja težava kot morda pripravljenost ali sposobnost posameznikov in podjetij, da jih uporabljajo. To se je izkazalo v primeru aplikacije eDavki. Finančna uprava je z raziskavo analizirala ovire za uporabo aplikacije ter jih v novi različici odpravila. »Ker smo res zelo poenostavili način uporabe ter način identifikacije, se je število aktivnih uporabnikov mobilne aplikacije v kratkem času povečalo na več kot 200.000.«

Prav tako se je treba zavedati, da državljanov ne zanima, kateri državni organ je pristojen za reševanje nekega vprašanja, ampak pričakujejo čim enotnejšo storitev, skupno vstopno točko v vse podsisteme državne uprave in tudi javnega sektorja ter lokalne uprave, še poudarjajo v Endavi, kjer imajo že več let izkušenj pri razvoju programske opreme za javni sektor ter javno in državno upravo. »Ko bomo to dosegli, bomo govorili o pametni družbi in pametnih mestnih skupnostih. Sposobni bomo povezovati in združevati podatke tako javnega kot zasebnega sektorja ter na podlagi tega ustvarjati nove storitve z dodano vrednostjo. In to je področje razvoja, ki si ga v Sloveniji želimo.«