Vrzeli stanovanjske politike potrdilo še računsko sodišče

Ne vemo, koliko je najemnih stanovanj, koliko je praznih, ni evidence nelegalnih gradenj. Pravzaprav ni niti definicije, kaj sploh je javno najemno stanovanje. To je le peščica argumentov, s katerimi računsko sodišče utemeljuje, zakaj izvajanje stanovanjske politike od 1. januarja 2015 do 30. junija 2021 ni bilo učinkovito.

Revizija je pritrdila v javnosti zelo utrjenemu prepričanju o številnih pomanjkljivostih v odnosu države do stanovanjske problematike. Računsko sodišče je pod drobnogled konkretno vzelo smotrnost poslovanja ministrstev za okolje in prostor ter Stanovanjskega sklada RS pri izvajanju resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. Ta se po mnenju revizorjev z načrtovanimi ukrepi loteva pravih problemov, ne vključuje pa finančnih virov.

Infografika Delo

Vlada in MOP nista pripravila in sprejela vseh podlag za učinkovito izvajanje stanovanjske politike. Nihče ni pripravil prenove zemljiške in prostorske politike, prav tako še ni novega stanovanjskega zakona, ki bi pokril vse načrtovane ukrepe iz resolucije. Računsko sodišče med drugim pogreša definicijo pojma javnih najemnih stanovanj. Vlada ni vzpostavila sveta za stanovanjsko politiko kot glavnega telesa, ki bi skrbelo za koordiniranje ciljev na tem področju. Javna služba za najemniško upravljanje, ki naj bi skrbela za aktivacijo 2000 stanovanj in je bila v resoluciji predvidena v letu 2016, je bila ustanovljena šele januarja 2022.

Subvencije najemnin izplačujejo občine, ki jim sredstva za to povrne MOP kot del stanovanjske politike. Po mnenju računskega sodišča bi se zagotovila večja transparentnost pri sprejemanju socialnih transferjev, če bi jih izplačevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) kot del socialne politike. MOP in vlada nista pripravila sistemskih rešitev in v noveli stanovanjskega zakona nista odpravila neprofitnega najema (temveč le korigirala njegovo višino) in subvencij najemnin ter nista uvedla stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka.

Za izgradnjo stanovanj bi potrebovali 1,1 milijarde evrov

V 145 strani dolgem poročilu so zapisali tudi, da niso bili izvedeni ukrepi, ki bi spodbujali celovito energetsko prenovo sosesk oziroma energetsko prenovo stanovanjskega fonda, ustrezno ukrepanje je onemogočalo tudi pomanjkljivo poročanje vladi.

Uresničevanje cilja v resoluciji, da bo v Sloveniji do leta 2025 na razpolago 33.000 najemnih stanovanj v javni lasti, zelo zaostaja; junija 2021 je bilo na razpolago 24.263 stanovanj, v desetletju od 2011. se je njihovo število povečalo le za 2748. Za izgradnjo 8737 manjkajočih stanovanj bi bilo treba zagotoviti, z upoštevanjem povprečne vrednosti, skoraj 1,1 milijarde evrov.

Revizorji so spomnili, da slovenska ustava državi zapoveduje, da ustvari možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerna stanovanja, zato od vlade in MOP zahtevajo, da začneta pripravljati novo strategijo prostorskega razvoja. Ministrstvo – najbrž se bo tega moral lotiti nov resor za solidarno prihodnost, ki naj bi po novem udejanjal stanovanjsko politiko – pa mora sprejeti načrte aktivnosti za vzpostavitev evidence javnih najemnih stanovanj, za sistemske spremembe stanovanjske zakonodaje in za pripravo akcijskega načrta izvajanja projektov resolucije po letu 2023. Priporočajo mu še odločitev o prioritetnih razvojnih območjih, vladi pa, da sprejme odločitev glede uvedbe davka na nepremičnine ter sistemskega vira financiranja projektov stanovanjske politike.

Na dokument se je odzval Simon Maljevac, državni sekretar na MDDSZ in kandidat za ministra za solidarno prihodnost: »Poročilo računskega sodišča opisuje podobne pomanjkljivosti sistema, kot smo jih v preteklosti ugotavljali sami. Na ministrstvu za solidarno prihodnost bomo oblikovali delujočo stanovanjsko politiko. V povezavi s poročilom lahko povemo, da že načrtujemo delovanje na treh področjih: oblikovanje stabilnega in robustnega, z ustreznimi javnofinančnimi viri podprtega sistema gradnje najemnih stanovanj, oblikovanje dolgoročne in razvojne stanovanjske politike in sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov.«