Jutri na mednarodni konferenci o vzponu e-mobilnosti

Ljubljana – Medijska hiša Delo bo večmesečno poslovno kampanjo na temo mobilnosti pod imenom City as a Lab: Mobilnost 2020 sklenila z virtualno mednarodno konferenco, ki jo danes in jutri organizira skupaj s podjetjem AV Living Lab. Na konferenci, ki sta jo odprla minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in ljubljanski župan Zoran Janković, se bodo prvi dan zvrstile razprave s tujimi in domačimi gosti o pametnih mestih, mobilnosti kot storitvi in inovacijah v mobilnosti. Jutri bodo govorniki predstavljali, kaj so vsebine kot nove priložnosti mobilnosti, konferenco pa bodo sklenile razprave o vzponu e-mobilnosti.

V prometu nujna digitalizacija

Promet je pomemben del družbe in gospodarstva, vendar rast transportnih storitev onesnažuje naše okolje. To zavedanje je čedalje bolj v ospredju v celotni Evropi in v svojem pozdravnem nagovoru ga je povzel minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Pomena trajnostnih oblik mobilnosti – hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa in alternativnih oblik mobilnosti – se zavedajo tudi na našem ministrstvu za infrastrukturo.

Med ukrepi, ki jih je za ta namen sprejela država, je omenil brezplačen medkrajevni potniški promet za upokojence, invalide itn., ki so ga upravičenci z veseljem sprejeli, integrirani javni potniški promet, začeli so z digitalizacijo storitev. Pripravili so novelo zakona o cestnem prometu, ki ureja status e-skirojev, za omilitev posledic epidemije covida-19 pa so pripravili seznam 187 infrastrukturnih projektov, s katerimi bodo v prihodnjih letih spodbudili gospodarsko rast.

»Brez različnih prevoznih sredstev ne moremo. Hkrati pa se moramo zavedati, da mora prometni sektor v EU izkoristiti vse priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. Zato bo treba spodbujati in razvijati modele, ki temeljijo na digitalni tehnologiji, ter poskrbeti za inovativnejši, trajnosten, konkurenčnejši in čistejši sektor cestnega prometa,« je poudaril minister.

 
Zgled drugim evropskim mestom

Sodelujoči gostje in udeleženci konference se lahko marsikaj naučijo od Ljubljane, je svojo dobrodošlico sklenil ljubljanski župan Zoran Janković. Pojasnil je, kakšna je kvaliteta življenja in mobilnost kot njena pomembna sestavina v naši prestolnici, »najlepšem mestu na svetu«. V zeleni prestolnici Evrope, edini s tem nazivom v južni in srednji Evropi, je mestni menedžment sprejel vrsto ukrepov, »ki so lahko za zgled drugim evropskim mestom«.

Med drugim je za promet zaprl središče mesta in pridobil 12 hektarov površin za pešce. Po prvotni skepsi so meščani zdaj nad tem navdušeni. Ob cestah v mestu sadijo drevesa in tako izboljšujejo zrak. Del avtobusnega parka so zamenjali z novimi avtobusi na plin, sledi elektrifikacija. Električne avtobuse bodo polnili z energijo, ki jo bodo proizvajali sami s sončnimi celicami.



Kot koristen se je izkazal tudi »car sharing« z več kot stotimi lokacijami po Ljubljani. V tej luči je Janković pohvalil sodelovanje mesta in zasebnih podjetij. Zelo koristen je Bicikelj. Ljubljana je med mesti s to storitvijo po številu uporabljenih javnih koles na dan prva v Evropi. Skrbi za varne poti do vsake šole in tako postaja prijazna in varna za uporabnike vseh starosti.

Čas je za nove poslovne modele

Mobilnost se dotika vseh pomembnih tem, ki danes zadevajo družbo: okoljskih izzivov, hitrega tehnološkega razvoja in potrebe po izboljševanju kakovosti življenja, je poudaril predsednik nadzornega sveta Kolektor Holding Stojan Petrič. Preprosto moramo biti mobilni, moramo se premikati.

Promet in z njim povezane industrije, ki so sicer vodilne v tehnološkem razvoju in industrializaciji, so prepoznani kot najhujši onesnaževalci, torej bo v bližnji prihodnosti pritisk nanje še posebej izrazit. Zato je skrajni čas za razmislek o uvajanju novih poslovnih modelov v te dejavnosti in o še bolj inovativnem tehnološkem razvoju. Po Petričevih besedah je ta povezan z alternativnimi gorivi, ta hip predvsem elektriko, v prihodnosti pa z vodikom: »Nove tehnologije bodo omogočile pametno infrastrukturo, priročno mobilnost in tudi avtonomne avtomobile. Razvoj mobilnosti je močno povezan tudi z razvojem pametnih mest, pametnih družb, ki zagotavljajo čisto, učinkovito in priročno mobilnost kot souporabo avtomobilov, večmodalnost itn.«


 

Vpogled v prihodnost mobilnosti

Izvršni direktor Dela Andrej Kren je predstavil dvodnevno virtualno konferenco, ki združuje dva mobilnostna dogodka iz leta 2019: Delovo konferenco Mobilnost 2019 in City as a Lab Summit 2019, ki ga je organiziral AV Living Lab. Partnerstvo pri vse bolj pomembni gospodarski in družbeni temi izhaja iz dejavnosti, ki ju opravljata organizatorja. Medijska hiša s širokim dosegom, ki pomembno oblikuje javno mnenje, in podjetje, ki zagotavlja razvoj, pilotno testiranje in uvajanje novih tehnologij in poslovnih modelov v živo za slovenske in tuje kupce. Z omenjenim dogodkom se partnerja proaktivno odzivata na tehnološke spremembe v širšem okolju in sodelujeta pri njihovem nastanku.

Kot pove že naslov konference »Soustvarjanje mobilnosti«, bodo v ospredju zanimanja govorcev in omizij nove priložnosti na področju mobilnosti, namreč razvoj pametnega mesta, zagotavljanje storitev mobilnosti, različnih inovacij na področju mobilnosti, vzpon e-mobilnosti in zagotavljanje različnih multimedijskih vsebin za potnike v samovozečih vozilih prihodnosti.

Značilnosti pametnih mest so predstavili mag. Jože Bajuk, član uprave, steber Energija in rešitve v Petrolu, dr. Noah Raford, glavni futurist iz Dubai Future Foundation, ter dr. Vassilis Agouridas, direktor evropskih projektov pri Airbusu.

Mesta potrebujejo pametno upravljanje javne infrastrukture

 
Mag. Jože Bajuk, član uprave, steber Energija in rešitve v Petrolu, je poudaril, da trendi razvoja na tem področju peljejo v smeri razvoja pametne družbe. Mesta so s svojo različnostjo – tako po velikosti kot politikah – odličen poligon za testiranje storitev, povezanih z upravljanjem energije, digitalizacije infrastrukturnih sistemov ter učinkovite in trajnostne rabe energije in vode. 

Ena od strateških smeri razvoja v Petrolu je celovita dobava energije s poudarkom na učinkoviti uporabi ter odgovornem ravnanju z viri. Ta koncept vodi v krožno gospodarstvo, ki ga poudarja EU. Temu sledijo tudi pri vlaganjih: sredstva usmerjajo v projekte učinkovite rabe energije in v obnovljive vire.

Po oceni Združenih narodov bo do leta 2050 skoraj 70 odstotkov od 9,8 milijarde svetovnega prebivalstva živelo v mestih, in če ne bomo spremenili naših navad, se bodo potrebe po energiji povečale za 80 odstotkov, potrebe po vodi pa za 55 odstotkov. OECD napoveduje povečanje emisij žveplovega dioksida za 90 odstotkov in dušikovih oksidov za polovico, že danes pa samo dva odstotka svetovnega prebivalstva živi v okolju, ki vsebuje še sprejemljivo število delcev PM10 v zraku.



»Rešitev vidimo v spremembi človeških navad in v avtomatizaciji s ciljem zmanjševanja porabe energije in vode ter z zmanjševanjem vplivov na okolje. Osredotočamo se na sisteme pametnega upravljanja javne infrastrukture.

Naše rešitve temeljijo na digitalizaciji, zanesljivih in preverjenih informacijah ter učinkoviti uporabi energije. Če mesta hočejo učinkoviteje upravljati svoje vire in izboljšati okoljski odtis, potrebujejo zanesljive informacije o potrošeni energiji in vodi ter transparentne informacije o stanju njihove infrastrukture,« je poudaril Jože Bajuk.



V Petrolu so za to razvili informacijsko platformo Tango, ki omogoča zbiranje podatkov z različnih virov, njihovo preverjanje, procesiranje, shranjevanje in vizualizacijo, vse to pa nazadnje spremeni v koristne informacije. Z uporabo kakovostnih podatkov, naprednih algoritmov za strojno učenje in umetno inteligenco po Bajukovih besedah platforma omogoča nadzor in optimizacijo procesov, nižje stroške in manjši okoljski odtis.

Pametno upravljanje javnih infrastrukturnih sistemov v Petrolu dosegajo na več načinov. Prvič, z uporabo pametnih daljinskih energetskih sistemov, pri katerih je delovanje tako optimizirano, da omogočajo zmanjšanje obremenitev okolja, hkrati pa ohranjajo raven udobja za končne potrošnike. Drugič, z izboljševanjem učinkovitosti vodovodnih omrežij tako, da se zmanjšajo izgube pri distribuciji, za čiščenje odpadnih voda pa uporabljajo tehnološke rešitve, ki omogočajo ponovni izpust v naravo.



Tretjič, z energetsko obnovo stavb, v katerih zagotovijo optimalno porabo energije in vode, z energetsko obnovo javne razsvetljave pa imajo mesta tudi 70 odstotkov prihranka, pametna razsvetljava pa odpira še nove možnosti.
 
Četrtič, z razvojem novih možnosti transporta. Med drugim gradijo in upravljajo infrastrukturo za električna vozila ter nudijo pripadajoče storitve, razvijajo storitve, povezane z novimi koncepti in oblikami mobilnosti (vozilo kot storitev, kratkoročni najem itn.). Razvijajo tudi rešitve za večjo energetsko samopreskrbo lokalnih skupnosti.
 
»Potencial za zmanjšanje potreb po energiji je predvsem v kombinaciji storitev, še posebej z vidika celovitega upravljanja energije in sistemov: od vodnih namakalnih sistemov do električnih napeljav v industriji ter generiranja energije iz obnovljivih virov,« je ocenil Jože Bajuk.


 

Razmišljati je smiselno za 20 let naprej

 
»Strinjamo se, da se hitrost sprememb pospešuje, svet postaja čedalje bolj kompleksen, izzivi se povečujejo, interakcije postajajo intenzivnejše,« je dejal gost iz Dubaja, dr. Noah Raford, ki je glavni futurist v Dubai Future Foundation. Kakšni bi morali biti investicijski projekti v prihodnosti, da bodo odgovarjali na potrebe prebivalstva in gospodarstva? Poudaril je, da je pri načrtovanju infrastrukture in politike naložb v mobilnost v mestih smiselno razmišljati dolgoročno, za obdobje prihodnjih 20 let.


 
»Srečujemo se s podnebno krizo, pomanjkanjem virov. Vire moramo uporabljati pametneje, bolj moramo sodelovati. Tako moramo delati kjerkoli in kadarkoli lahko. In to hitro in čim bolje,« je ocenil. Prav na podlagi tega se je na globalni ravni Dubaj začel pojavljati kot testno polje za novosti v mobilnosti, novi tehnologiji in tudi njihovem reguliranju.
 
V načrtovanje in razmisleke se vključujejo tako državni organi kot podjetja v državi, raziskovalne institucije, interesna združenja, vsak od njih ima svoje inovacijske ekipe, v Dubai Future Foundation pa vse to združujejo, analizirajo in oblikujejo smernice. Kot zelo koristni so se izkazali mednarodni izzivi, ki jih občasno razpisujejo.
 
»Pred petimi leti smo razmišljali, kako izkoristiti prednosti samovozečih robotov in dronov za izboljšanje življenja ljudi. Razpisali smo natečaj in ponudili milijon dolarjev za ideje, kako uporabiti dron za dostavo zdravil, zagotovitev nujne medicinske pomoči. Takrat za letenje dronov še ni bilo nobenih pravil. Ideje je prispevalo več kot 5000 podjetij, s tem smo dobili informacije, kdo se ukvarja s to industrijo, predvsem pa, kako to področje razumejo države in kako bi bilo smiselno to področje regulirati,« je Raford predstavil razvoj, na podlagi katerega so v Dubaju postavili strategijo, da bo do leta 2030 četrtina vsakega prevoza avtonomnega.


 
To jih je vodilo v raziskovanje priložnosti, ki jih ponuja mobilnost v zraku, od najmanjših dronov do letečih taksijev in še večjih avtonomnih zračnih vozil. Ponovno so razpisali globalni natečaj, »odziv je bil neverjeten, ideje so prispevali startupi, velika podjetja in tudi akademska sfera, ponudili so veliko različnih možnosti uporabe, od prevozov do dostave, idej za infrastrukturo, ki to podpira, tudi regulacijo. Prihodnje leto bomo objavili izziv, vezan na energetsko učinkovitost, uporabniško izkušnjo, tehnološko infrastrukturo,« je napovedal Noah Raford.

Čas za tretjo dimenzijo

 
»Rešitev vprašanja mobilnosti v pametnih mestih je eden glavnih izzivov lokalnih oblasti. Multimodalnost, intermodalnost, mobilnost kot storitev so del njihovega klasičnega besednjaka in tudi usmerjajo razvoj rešitev. Vendar pa mobilnosti po zraku ne razumejo kot dela tega. Razumeti moramo, da to ni alternativa, ampak dopolnitev obstoječe infrastrukture. Gre za hojo, vožnjo in letenje, ne samo za letenje,« je opozoril dr. Vassilis Agouridas, direktor evropskih projektov pri Airbusu, ki mu je pred nekaj leti prvemu uspelo izdelati v celoti električno in avtonomno vozilo za enega potnika, ki se je sposobno dvigniti navpično z mesta (projekt Vahana).
 
Podjetje trenutno tudi vodi evropsko iniciativo, v katero se združuje 42 mest, tudi Ljubljana, glavno sporočilo ta trenutek pa je, da morajo javni in zasebni akterji sprejeti odgovornost v iskanju rešitev, vsi naj razkrijejo svoja pričakovanja.


 
»Tehnološki napredek in poslovni modeli omogočajo utemeljeno pričakovanje, da tudi urbani promet gre v tretjo dimenzijo,« je dejal Agouridas, s tem, kako to narediti varno, pa se zdaj globalno ukvarjajo številne ekipe od inženirjev do strokovnjakov, ki bodo pripravili zakonodajo. Bodo pa mesta morala biti pozorna, da bodo storitve v okviru novih oblik mobilnosti dostopne vsem meščanom in da bodo trajnostne. »Gre za nov način razmišljanja pri določanju politik, celoten pristop in proces odločanja mora biti bolj agilen,« poudarja Agouridas.

Kako do sveta brez prometnih zamaškov

Na okrogli mizi o tem je mag. Evald Kranjčevič, vodja produktne skupine energetskih rešitev v industriji pri Petrolu, poudaril, da je glavno vprašanje, kako upravljati mesta – vire podatkov, infrastrukturo, storitve.

»Naša vizija je povezati vse sisteme, ki se upravljajo tradicionalno in so rešitve delne, včasih pa jih sploh ni. To je bil vedno izziv in naš odgovor je platforma Tango, ki omogoča upravljanje podatkov. Nudi rešitve, ki temeljijo na digitalizaciji ter zanesljivih podatkih, v kombinaciji z učinkovito rabo energije – to lahko mestom pomaga učinkoviteje upravljati svoje vire,« je dejal Kranjčevič in dodal, da podjetje to orodje uporablja kot podporno za vse projekte, prinaša mu konkurenčnost in večjo učinkovitost. »Tango omogoča deležnikom, da odgovarjajo na izzive trajnostnega razvoja, povečujejo zadovoljstvo uporabnikov in ustvarjajo boljše okolje.«



Dubajski futurist Noah Raford se je strinjal, da so izzivi, povezani z mobilnostjo v mestih, veliki, a lahko najdemo rešitve. Naloga futurista ni le, da predvidi avto, ampak tudi prometne zamaške, je v prispodobi povedal Raford. »Lahko predvidevamo posamezne stvari, a ko se vse povežejo in se začnejo odzivati druga na drugo, postane vse bolj kompleksno in nikoli ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo. Zato je naša strategija eksperimentiranje in ustvarjanje prototipov, hitro učenje s preizkušanjem, in to skupaj s partnerji. Verjamemo, da samo na ta način pridobiš potrebno znanje, da lahko kasneje učinkovito reguliraš in vzpostaviš učno regulatorno okolje, ki bo odgovarjalo na izzive današnjega časa.«

Da je treba eksperimentirati, se je strinjal tudi dr. Vassilis Agouridas iz Airbusa – »pomagati mestom, da postanejo živi laboratoriji. Zdaj razpravljamo o tem, kako naj kot družba uporabljamo te tehnologije. Mesta izrinjajo avtomobile iz mestnih središč, zdaj je priložnost za intenzivno eksperimentiranje in iskanje najboljših rešitev. Potrebujemo bolj agilne okvirje ustvarjanja politik, regulatorji naj se seznanijo z novimi tehnologijami.«

Urbano moramo razumeti kot splošen termin, ki vključuje celotno infrastrukturo od javne razsvetljave, prenaseljena območja itn., je še poudaril Agouridas. »Vsako od teh področij prinaša priložnosti za družbo kot celoto. Varnost je seveda v ospredju, ampak prepričan sem, da nobeno mesto ne bi sprejelo tehnologije ali sistema, ki ne bi bil vnaprej varen. Mislim, da ne gre toliko za to, kako vse to uporabljamo, ampak, kako se integrira v širšo družbo.«

Kaj so se naučili v projektih v Petrolu?

Upravljajo 13.000 različnih objektov po jugovzhodni Evropi, od javnih stavb, šol, javne razsvetljave industrijskih objektov itn. Naš cilj je, da razvijemo učinkovito energijo in pametne stavbe, za večino uporabljamo platformo Tango za upravljanje podatkov. Pomembno je, da upravljamo celotno verigo od identifikacije projekta do razvoja rešitve, implementacije in na koncu upravljanja. To je najpomembnejši del, saj tu pride do izraza omenjena platforma.

Kot primer dobre prakse je navedel pilotni projekt v Lučah, ki ga je Petrol izvedel v okviru EU programa Horizont 2020. Mesto je v določenem obdobju popolnoma samopreskrbno z energijo, ko to ni, pa dodajajo energijo iz obnovljivih virov. Pri tem je pomembna večja prilagodljivost, ki jo zagotavljajo med seboj povezani sistemi in tudi prebivalstvo. Prilagajanje porabe in ustvarjanja energije povečuje stabilnost in zanesljivost sistema, različni viri, ki so vključeni, pa delujejo kot enota, medtem ko se odvečna energija, ki nastaja, shrani. Pri tovrstnih projektih, ki jih izvajamo tudi na ravni industrijskih objektov, so najpomembnejša partnerstva, samo tako je mogoče trajnostno graditi prihodnost.

Tudi v Dubaju se zanašajo na sodelovanje. Oblikovali so center inovacij Area 2071 (tega leta bo država praznovala stoletnico obstoja), ki je stičišče idej vseh deležnikov, nekakšen coworking prostor in pospeševalnik hkrati, v njem razmišljajo o tem, kakšno bo mesto čez 50 let. Predvsem pa ideje lahko preizkušajo, saj je učenje skozi izkušnje v primerih, ko stopamo na novo področje, edina smiselna rešitev.

Na vprašanje moderatorja Daniela Avdagića, kakšna infrastruktura bo pomembna v prihodnje, je Raford odgovoril, da se inovacije dogajajo na veliko področjih, pomembno bo, da ponudniki zagotavljajo integrirane pakete. »Zakaj? Ker bo sposobnost navigiranja med različnimi sistemi ena od ključnih točk, po katerih se bodo razlikovali uspešni in neuspešni, učinkoviti in neučinkoviti. Bistveno bo povezati vse, vključno z regulatornim vidikom, za to pa je potrebno sodelovanje vseh deležnikov. To je pomembneje od same tehnološke infrastrukture.«

Mobilnost kot storitev

O mobilnosti kot storitvi so razpravljali mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ-potniškega prometa pri Slovenskih železnicah, Luigi Ksawery Luca', direktor nove mobilnosti pri Toyoti, Victoria Markewitz, vodja poslovnega razvoja pri Viavanu, ter Rodrigo Caetano, globalni vodja poslovnega razvoja pri Scanii.

Za učinkovit javni potniški promet

Slovenske železnice, kjer vozi 500 vlakov na dan, poskušajo z različnimi projekti pritegniti na vlake čim več potnikov. Zdaj povprečno na leto prepeljejo 15 milijonov potnikov, je med drugim predstavila direktorica potniškega prometa na Slovenskih železnicah mag. Darja Kocjan in dodala, da so kupili nove vlake, ki bodo udobnejši in sodobnejši. Zavedajo se, da je nakup sodobnih vlakov nujen za pritegnitev čim večjega števila potnikov, zato do leta 2025 načrtujejo celovito prenovo potniškega voznega parka.

Ob tem so izvedli tudi obsežno digitalizacija poslovanja, spletno in mobilno prodajo vozovnic ter uporabo integriranih storitev po vsej Sloveniji. Poleg vzpostavitve mreže vozlišč P+R (ang. park and ride) načrtujejo še ponudbo storitev, kot so najem električnih koles in skuterjev ter električnih avtomobilov ter polnjenje lastniških električnih avtomobilov na območju železniških postaj ter njihovo povezavo s prevozom z vlakom v ponudbo celovite prevozne storitve od doma do končnega cilja potovanja – to bo tako imenovana storitev zadnja milja (ang. last mile) na podlagi integrirane vozovnice z eno ceno.



Potovalne navade naj bi postale rutina, saj bodo novi vlaki imeli prostor za pritrditev koles, zato bo mogoče tudi v konicah potovati s kolesom, ne da bi pri tem zmanjšali kakovost storitve potovanja z vlakom za druge potnike. Poleg tega bodo potniki lahko uporabljali brezplačno brezžično omrežje, vlaki bodo prilagojeni tudi za osebe z zmanjšano mobilnostjo. Izpostavila je še integrirano enotno vozovnico za javni potniški promet, saj ima potnik pri tem na voljo različne izbire. Uvedli so nov cenik, ugodnosti za abonente in druge segmente potnikov. Za SŽ je vsak potnik zelo pomemben, čim več pa jih lahko privabijo tudi z ustrezno ponudbo in vabljivo ceno, kot je na primer oblikovanje ugodnejših večdnevnih vstopnic, pa cenejše vozovnice za popotnike s kolesom.
 
Primarni cilj projekta Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) sta bila poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovna dostopnost storitev javnega potniškega prometa v celotni slovenski regiji z uporabo istega tehničnega standarda, ki potnikom omogoča uporabo iste vozovnice za potovanje z vlakom ali avtobusom. »Eden najpomembnejših vidikov trajnostne mobilnosti je učinkovit in cenovno ugoden javni potniški promet,« je še poudarila Darja Kocjan in dodala, da je cilj države zagotoviti prebivalstvu čim boljšo mobilnost, gospodarstvu pa čim boljšo oskrbo. Poleg tega naj bi s tem prispevali k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje in povezovanje mesta s podeželjem ter k povečanju konkurenčnosti mest zaradi boljšega pretoka.

Avtomatizacija prevoznih tokov

Rodrigo Caetano, globalni vodja poslovnega razvoja v Scanii, podjetju, ki se ukvarja s prodajo tovornjakov, avtobusov, dizelskih motorjev in storitev v stotih državah, je med drugim izpostavil pogled na prevozne tokove prihodnosti, od tehnološkega napredka pri elektrifikaciji pa do vozil prihodnosti. Razvoj poteka na več področjih, saj so na primer v pristaniščih že popolnoma avtomatizirane operacije nakladanja in razkladanja tovora ter avtomatizirana skladišča in podobno.



V Scanii so na podlagi trendov in tehnološkega napredka pripravili napoved prevoza prihodnosti, pri čemer bo celotno prometna veriga veliko bolj avtomatizirana in digitalizirana. K temu bo pripomogel internet stvari, avtonomna vozila naj bi uporabljali v industriji, v javnem potniškem prometu pa po Caetanovi oceni na primer čez nekaj let le v določenem obsegu. Tehnološki trendi bodo spodbudili nove poslovne modele, saj bo na primer elektrifikacija drastično spremenila strukturo stroškov in način prevoza.

Med avtobusom in taksijem

 
Victoria Markewitz, vodja poslovnega razvoja ViaVan, je predstavila, kako lahko tehnologijo uporabimo za različne primere, s tem da resnično omogočimo integrirano mobilnost in povečamo ponudbo javnega prevoza. Načelo ViaVan združuje potovalne zahteve z enakimi ali podobnimi cilji v realnem času, kar pomeni, da potnike vodi aplikacija do bližnje virtualne postaje, kjer jih nato prevzame poklicni voznik. To naj bi trajnostno olajšalo promet v mestu in hkrati povečalo zmogljivost mobilnosti.



Podjetje ViaVan je joint-venture med Daimler Mercedes-Benz Vans in ameriškim zagonskim podjetjem Via. Javni prevoz, kot poudarja Victoria Markewitz, namreč nadomešča lastništvo zasebnih vozil. Vsak si zase izbere primeren način uporabe prevoznega sredstva, »naša storitev po meri pa je nekje med avtobusom in taksijem«, zato dobro sodelujejo z mesti, prisotni so na primer v Londonu, Berlinu … Ponujajo mobilnost kot storitev, svoje primere uporabe so izboljšali, prav tako razširili portfelj storitev tudi na šolske prevoze in podobno, v dveh letih so na trgu z že 150 vozili.

Mobilnost naj bo preprosta in nenaporna

Luigi Ksawery Luca, direktor nove mobilnosti pri Toyoti, je spomnil na hitro spreminjajočo se tehnologijo in da so prešli od avtomobilskega do mobilnostnega podjetja, saj vedno znova iščejo nove možnosti mobilnosti, upoštevaje nova pričakovanja kupcev. Pri tem je kot enega ključnih korakov za uresničitev te vizije izpostavil novo blagovno znamko mobilnosti Kinto, prvič predstavljeno letošnjega januarja. Pod to znamko bo Toyota ponujala storitve souporabe vozil, razne vrste najemov ter avtonomne sisteme, namenjene prevozu oseb in blaga.



Kinto, kot pravi Luigi Ksawery Luca, pomeni vključujoč, zaupanja vreden in trajnosten, ter predstavlja njihovo pot do mobilnosti. »Mobilnost mora biti preprosta in brez napora. Svojim strankam želimo dati tisto, kar je zanje resnično pomembno, preostalo pa prepustite njim. Vse, kar morajo stranke storiti, je, da vstopijo v vozilo, plačajo in se odpeljejo.« Mobilnost mora biti vključujoča, Toyota pa želi zagotoviti zanesljivo izkušnjo za vse potrebe in na vseh vrstah potovanj. Poleg tega mora biti mobilnost trajnostna, saj verjamejo, da je zmanjšanje vpliva na okolje bistvena za našo prihodnost. Razvijajo vrsto vozil, prilagojenih za deljeno mobilnost, prizadevajo pa si tudi za vzpostavljanje močnega partnerskega ekosistema.
 
»Naša ambicija je ponuditi storitve, ki bodo zadovoljile potrebe strank na celotni poti mobilnosti. Kinto One je ponudba zakupa celotne storitve, Kinto Flex ponuja naročnino na več avtomobilov, ki strankam omogoča enostaven, prilagodljiv in priročen dostop do različnih avtomobilov. Kinto Join ponudja avtomobile za tiste, ki so pripravljeni deliti avto na poti v službo in domov,
Kinto Share je storitev skupne rabe avtomobilov. Prav tako preučujemo pobude za spodbujanje vožnje, katerih cilj je ponuditi rešitve za vključujočo mobilnost izbranim skupinam ljudi, ki jih bomo poimenovali Kinto Ride.« Resnično verjamejo, da mora biti mobilnost namenjena vsem: mladim in starejšim, invalidnim osebam, ki živijo v urbanih središčih in na podeželju ... Njihov moto je: »Ko se lahko premikate, je mogoče vse,« še pravi Luigi Ksawery Luca.
 

Inovacije v mobilnosti

Prvi dan se je končal s predstavitvami inovacij v mobilnosti. Sprememb je veliko, svoje produkte ter rešitve prilagajajo in na novo razvijajo tudi zavarovalnice. V Zavarovalnici Triglav so avtomobilsko zavarovanje nadgradili v avtomobilnost, ki omogoča tudi zavarovanje novih oblik mikromobilnosti – poleg klasičnih koles, rolk, skuterjev … tudi njihove električne različice.

Z avtonomnostjo odgovornost preide na proizvajalce avtomobilov

»Ta vozila postajajo nekaj vsakdanjega na naših cestah in pločnikih, njihovo število dnevno raste, uporabniki pa so izpostavljeni številnim tveganjem. Rešitev Zavarovalnice Triglav uporabnikom nudi asistenco na cesti, zavarovanje prtljage in kritje zdravstvenih stroškov za rehabilitacijo po nezgodi, vključno z diagnostiko,« je predstavil mag. Peter Filip Jakopič, direktor premoženjskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav, in napovedal tudi nadgradnje produktov, ki bodo omogočali kasko zavarovanja za mikromobilna vozila.
 

 
Poslovno priložnost so zaznali v delitveni ekonomiji in sodelovali pri razvoju platforme Giro za deljenje avtomobilov, ki so v zasebni lasti. Lastnikom, ki so v času, ko prevoznega sredstva ne potrebujejo, tega pripravljeni deliti z drugimi uporabniki, ponujajo dodatno zaščito v okviru avtomobilskega zavarovanja, ki ga je mogoče naročiti prek aplikacije, plača pa ga najemnik.
 
»Telematika (tehnologija, ki temelji na daljinskem prenosu podatkov) postaja čedalje bolj relevantna, zavarovalnice jo včasih uporabljajo za diferenciacijo zavarovancev. V Triglavu smo uvedli aplikacijo Drajv, iz katere je mogoče razbrati vozniške navade zavarovancev – če si aplikacijo naložijo – in glede na to ob sklepanju avtomobilskega zavarovanja lahko dobijo dodatne popuste,« je Peter Filip Jakopič predstavil še eno rešitev, ki jo omogočajo nove tehnologije.


 
Kako bodo spremembe v mobilnosti ter avtonomna vozila vplivala na razvoj avtomobilskih zavarovanj v pogojih, ko bo odločitve v premetu sprejemala umetna inteligenca, ljudje, ki se bodo prevažali, pa bodo v prvi vrsti v vlogi potnikov? »Kompleksnost tveganj v povezavi s tem se še poveča zaradi kibernetskih tveganj. S tem, ko bodo vozila postajala čedalje bolj avtonomna, se bo odgovornost za uporabo postopoma selila k avtomobilskim proizvajalcem. To pa postavlja številne etične dileme, ki jih bomo morali rešiti, da bomo opredelili odgovornost ali razmerja v primeru škodnih dogodkov med različnimi udeleženci v prometu.

Ena najbolj tipičnih dilem je odzivanje vozila v kritičnih situacijah: lastnika vozila, šibkejšega udeleženca ali vpletenega, ki ni kršil pravil? Druga pomembna težava so varnostni sistemi, ki voznikom preprečujejo, da bi namerno kršili prometne predpise (npr. premajhni vozniki). Če avtonomne vožnje ne bo mogoče izklopiti, pomeni, da ljudje ne morejo delovati po lastni volji, kar pa je etično vprašanje,« je opozoril Peter Filip Jakopič.
 

Start-upi po svež kapital zdaj hodijo tudi na borze

 
Gosta iz Silicijeve doline, predstavnika vlagateljev v tvegani kapital, Damineh Mycroft, direktorica investicij v The Boeing Company – Horizonx, ter Abhishek Shukla, generalni direktor v Global Venture Investments, sta govorila o vplivu covida-19 na povezovanje z zagonskimi podjetji. Omejevanje potovanj in ukrepi, ki preprečujejo tesne stike, to otežujejo, sta se strinjala.


 
V Aziji se poslovni svet počasi vrača v stare tirnice, v ZDA pa je za start-upe okolje veliko bolj zahtevno, če iščejo financiranje. »Poslovni angeli se vračajo k podjetjem, ki so že bila uspešna, in k tistim, ki so posebej kredibilna, imajo prebojne ideje in ponujajo inovativne tehnologije. Če si prvi v neki panogi, se te kapital ne bo ognil, vlagatelji zdaj še intenzivneje iščejo naložbe kot pred letom dni. Rezultat tega je, da ta podjetja zberejo res veliko denarja,« je povzel Abhishek Shukla, ki ugotavlja, da zagonska podjetja po kapital prihajajo tudi na borze, kar je novo.


 
Na vprašanje, kako, katere projekte bo v prihodnje kapital podpiral za start-upe, je Shukla poudaril, da je osnova dobra poslovna ideja, v kateri bo investitor videl priložnost, da se izide enačba 1 + 1 = 3. Zagotovo pa bo v prihodnje čedalje bolj v ospredju vprašanje varnosti podatkov, ki se bodo zbirali z različnih senzorjev in bodo vsi povezljivi med seboj, »zato je vprašanje zavarovanja teh podatkov samo eno, druga so še: kako zaupati platformi, iz katere je posamezni podatek pridobljen. Ob tem ne bo vprašanje samo softver, ampak celotna veriga, vse do strojne opreme,« je poudaril.
 

Oblačne rešitve naj takoj odgovorijo na potrebe strank

Vlado Koljibabic je direktor oddelka oblačnih storitev pri Mercedes Benz AG, kjer na tem področju želijo tekmovati z Applom, Goooglom in Microsoftom. Razvijajo storitev oblačne mobilnosti, saj po njihovi oceni standardizirane rešitve, ki jih ponujajo javni ponudniki oblakov, za podjetja niso ustrezna.
 


Povpraševanje industrij po različnih specializiranih oblačnih storitvah narašča, Microsoft je že napovedal gradnjo za zdravstvo, kar se bo po prepričanju Koljibabica preneslo tudi v druge panoge. »Uporabnikom bomo dali pravico do brezplačne uporabe podatkov, ki se bodo zbirali v oblaku, kar bo našim strankam omogočilo nove storitve v mobilnosti in transportu,« je pojasnil in dodal, da mora produkt že takoj ponuditi rešitve za izzive, s katerimi se srečujejo v podjetju, odgovoriti na potrebe strank, sledi nadgradnja s storitvami, ki zagotavljajo dodano vrednost.

Koljibabic je razpravljal tudi na okrogli mizi z Leonhardom Kühne-Hellmessenom, direktorjem za posel, mobilnost in digitalizacijo pri Accilium GmbH, ter Zoranom Miloševičem, direktorjem službe za inovacije in digitalizacijo poslovanja pri Zavarovalnici Triglav.

Kako uveljavljena podjetja sodelujejo z zagonskimi podjetji, talenti in kako znotraj samega podjetja pospešuje inovacije? Kot je povedal Zoran Miloševič, so v dolgoletni tradiciji morali prilagajati svojo strategijo – njihov cilj, vizija ni le v pospeševanju inovacij, temveč tudi v transformaciji osnovne dejavnosti, da bi bila ta urejena čim bolj enostavno, da bi bila uporabniška izkušnja dobra in zaupanja vredna. Digitalne storitve so zdaj povsem mobilno prijazne, tudi vstopanje vanje, na  kar so osredotočeni, pa ne le s pomočjo digitalnih orodij, temveč tudi njihovih agentov, ljudi. To je bilo zelo pomembno v času izjemne situacije, kot je koronakriza.



Na področju inovacij pa so, kot je pojasnil Miloševič, poleg razvoja notranje mreže proaktivno delovali tudi na na področju novih zagonskih stvari ali novih poslovnih modelov. Tu je sodelovanje z Nervtechom pri vozniškem simulatorju Drive, pa na področju delitve avtomobilov in izposoje suterjev. Dodal je, da so na Driveu v petih letih od predstavitve zabeležili že 500 milijonov testnih (varnih) kilometrov, število uporabnikov se povečuje po dva tisoč na mesec… aplikacijo želijo iz telematske rešitve nadgraditi v širšo ekosistemsko platformo za mobilne storitve. Morajo se razvijati, zato sodelujejo s podjetjem Xygic za popolnoma nove rešitve in ideje na področju pametne navigacije.  re za iskanje pametnih poti, zelenih valov, izogibanju gnečam…

Po besedah Vlada Koljibabica vsi ved(m)o, da so na tem področju podatki nekaj pomembnega, težje pa je iz njih dobiti nekaj, kar ima vrednost; v slednje se vlaga veliko naporov, za to so potrebne ustrezne tehnologije, za razvoj slednjih pa ljudje. Vprašanje je, kako priti v stik z njimi, kako dobiti k sebi takšne, nadarjene ljudi. »Če jih nimaš, ti še toliko različnih konceptov ne more uspeti. To je bilo prvo vprašanje v našem podjetju in menim, da smo dokazali, da jih lahko dobimo,« je še dejal. Količine podatkov že zdaj dobesedno eksplodirajo, če pa v tem pogledu pogledamo področje avtonomne vožnje, si je mogoče zamisliti, kaj bo to šele pomenilo za podatke. Glede slednjega še marsikaj ni nared. Kot je dodal, bo to težka igra, na katero se je treba dobro pripraviti. Mercedes, ki ima sicer 300 tisoč zaposlenih, ima med drugim tudi področje za združitve in prevzeme za področje tehnnoloških naložb, ki spremljajo vsa dogajanja; imajo npr. t.i. startup Autobanh, ki deluje po celem svetu in poskuša zagonska podjetja približati različnim področjem njihovega delovanja in najti ustrezno vrednost sodelovanja za obe strani.

Vsebine kot nova priložnost

Drugi dan mednarodne poslovne konference se bo začel z razpravami o vsebinah kot priložnostih, ki jih bodo predstavili mag. Marjana Senčar Srdič, vodja tehnologij interneta stvari in inovacij pri A1 Slovenija, Fede Ponce, ustanovitelj in direktor inovacij v Ronin X Design, Mark Boris Andrijanič, direktor partnerstev z vladami in mesti v srednji in vzhodni Evropi pri Uberju, Alex Wolfson, direktor razvoja aplikacij v BMW, in Julian Lienich, produktni vodja za e-mobilnost v BMW.



O vzponu e-mobilnosti bodo zatem govorili François Delion, generalni direktor Renault Nissan Slovenija, in Vincent Carré, direktor operacij souporabe vozil v Skupini Renault. Na okrogli mizi pa se jim bosta pridružila še Gregor Schoss, direktor področja varnosti in elektromagnetike v SIQ Ljubljana, in dr. Tadej Smogavec, vodja razvoja trajnostne mobilnosti v Petrolu.