Za boljše življenje starejših je nujno sodelovanje vseh

Dvajseta leta tega stoletja je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za desetletje zdravega staranja. Iniciativa, ki se povezuje tudi s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, je namenjena globalnemu sodelovanju za izboljšanje življenja starejših, njihovih družin in skupnosti, v kateri živijo.

Največjo pozornost WHO namenja pomenu transformacije življenjskega okolja, v katerem živijo starejši, nujnosti odpravljanja stereotipov, povezanih s staranjem, vzpostavitvi integriranih storitev, ki preprečijo, upočasnijo ali zavrejo upadanje fizične in psihične zmogljivosti starejših, ter vzpostavitev ustrezne dolgotrajne oskrbe. Za transformacijo na teh področjih je pomembno sodelovanje vlad in družbe kot celote. Več deležnikov po celotni verigi je vključenih, večja je možnost za uporabo dostopnih virov, izmenjavo znanj, izkušenj in udejanjanja konkretnih ukrepov, med drugim navaja WHO.

»Znanstvene ugotovitve na področju zdravega staranja pogosto ostajajo neuporabne v praksi, saj se zadržujejo v akademskih krogih, na primer v znanstvenih člankih in knjigah. Zato je evropska komisija prepoznala potrebo po boljši translaciji teh dognanj do končnih uporabnikov,« je povedal Uroš Marušič, višji znanstveni sodelavec pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (ZRS), ki je vodilni partner z evropskimi sredstvi (Horizon) podprtega mednarodnega projekta TbrainBoost, katerega namen je spodbuditi mednarodno in medsektorsko mobilnost ter izboljšati povezave med akademskimi krogi, podjetji in družbo na področju zdravega staranja.

Projekt TbrainBoost

Projekt po Marušičevih besedah temelji na treh stebrih. Prvi so napotitve, kjer poteka izmenjava kadrov, s tem pa prenos znanj in izkušenj med akademsko sfero in industrijo. Do leta 2027 bo najmanj 25 posameznikov (tudi iz Slovenije) iz akademske sfere in industrije dalj časa preživelo v organizacijah v Nemčiji in Belgiji, kjer se bodo lahko učili v uspešnem inovacijskem okolju. Drugi steber so izobraževanja akademskih kadrov, na primer prek delavnic in poletnih šol, v okviru katerih bodo pridobivali podjetniške in inovacijske spretnosti.

»Podjetniške spretnosti omogočajo znanstvenikom, da svoje raziskave pretvorijo v tržno dostopne produkte in storitve, hitro testirajo in prilagajajo produkte glede na povratne informacije uporabnikov, učinkovito obveščajo in izobražujejo končne uporabnike ter povečujejo dostopnost inovativnih rešitev s področja zdravega staranja, s čimer se izboljšuje kakovost življenja starejših,« je pojasnil pomen širjenja podjetniških veščin med akademske kadre. Tretji steber projekta pa je prenos dobrih praks med partnerji za izboljšanje podpornih sistemov v akademskem okolju. »Mednarodna in medresorska izmenjava kadrov prinaša prednosti, kot so prenos znanj, spodbujanje inovacij, mreženje in povečanje konkurenčnosti na globalnem trgu,« poudarja Marušič.

Vsaka napotitev v sklopu projekta TBrainBoost je sestavljena iz treh faz: priprave, izvedbe in reintegracije, kjer napotena oseba skupaj z mentorjem oblikuje podroben načrt aktivnosti in jih izvaja v praksi. Na primer, raziskovalec na področju nevrorehabilitacije lahko pripravi poslovni načrt za novi produkt ali storitev in ob zaključku napotitve ustanovi podjetje, medtem ko industrijski strokovnjak znanstveno ovrednoti produkt v akademskem okolju.