Varnost v navezi s peto generacijo omrežja

Na lokalni cesti v vasi 20 kilometrov iz Ljubljane se zgodi prometna nesreča. Cisterna zdrsne s ceste in trči z osebnim vozilom. Življenje udeležencev visi na nitki, preti tudi razlitje olja iz cisterne, kar bi lahko ogrozilo zdravje prebivalstva na širšem območju. Priča je domačin, ki takoj pokliče na 112. Kako tragične bodo posledice, bo odvisno od prisebnosti očividca, predvsem pa od odzivnosti, hitrosti in organiziranosti služb, ki skrbijo za varnost in reševanje, in seveda od njihove tehnične opremljenosti. Na pohodu so tehnologije, ki bodo omogočile (še) bolj učinkovito posredovanje.

Uvodni scenarij je izmišljen, a verjeten. Iz takih situacij izhajajo partnerji v projektu 5G Varnost, ko raziskujejo in razvijajo rešitve na področju javne varnosti, zaščite in reševanja (PPDR – Public Protection and Disaster Relief). Produkti in storitve, ki jih snujejo, temeljijo prav na prednostih omrežja pete generacije – na veliki zmogljivosti, popolni zanesljivosti, razpoložljivosti, odzivnosti in povezljivosti. Tehnologija 5G bo najmanj podeseterila hitrost prenosa podatkov, in to ob manjši porabi energije. Na tej tehnologiji sloni celoten koncept pametnih mest in skupnosti. 5G podpira številne sisteme, ki sestavljajo arhitekturo pametnega mesta, od ravnanja z odpadki, pametnega upravljanja energije, upravljanja vode, pametnih omrežij do inteligentnih transportnih sistemov in avtonomne vožnje. Precej takih rešitev v praksi že obstaja in deluje, a danes jim še manjkata povezanost prek pametne platforme in medsebojna komunikacija.

Tretjič pred udeležence dogodka

A ostanimo pri javni varnosti. 5G Varnost je raziskovalni projekt, ki ga sofinancira EU. Začel se je septembra 2018, sklenili naj bi ga konec letošnjega avgusta, stal pa bo dobre tri milijone evrov. V konzorcij združuje partnerje, ki so vodilni v Sloveniji na področju raziskav, inovacij in tehnologij javne varnosti, 5G, kibernetske varnosti, to so kranjski Iskratel, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Telekom Slovenije in podjetje OSI.



Partnerji so svoje dosedanje delo pri projektu še med razvijanjem rešitev predstavili strokovni in zainteresirani javnosti. Poslovodja, Iskratel, je tako v Kranju organiziral celodnevni inovacijsko-demonstracijski dogodek – že tretji v okviru projekta –, na katerem je s partnerji povabljencem s področja javne varnosti in druge kritične infrastrukture predstavil vrsto možnih primerov uporabe novih tehnologij na področju PPDR.

Po predstavitvi so udeleženci dogodka ovrednotili vsako uporabo ter komentirali njene največje koristi in morebitne pomanjkljivosti. Kot so poudarili organizatorji dogodka, rešitve še niso dokončne, možni so tudi drugačni poteki (ob upoštevanju veljavnih protokolov gasilcev, policije, reševalcev itd.). Bistveno je, da se pokažejo široke možnosti in učinkovitejši načini komunikacije, ki jo ponuja nova tehnologija.

Obogatena komunikacija

Obiskovalcem, ki so se prijavili na demodogodek, so v manjših skupinah, razporejenih čez dan, prikazali deset primerov uporabe. Izhajali so iz primera večje nevarne nesreče, ki jo je občan sporočil na številko 112. Za (obogateni) klic v sili je uporabil aplikacijo PEMEA, ki omogoča sinhronizacijo podatkov klicatelja med nujnimi službami. Nato so demonstrirali, kako je mogoče upravljati in voditi prve posredovalce na intervenciji, nujne službe hitro in učinkovito povezati med seboj z individualnimi in skupinskimi videoklici ter posredovati obogatene informacije med dispečerjem in intervencijskimi službami. Obiskovalci so nato izvedeli, kako je mogoče zagotoviti neprekinjeno delovanje operativnega centra, kako ohraniti revizijske sledi, kako je mogoče centralizirano upravljati mobilne naprave uporabnikov s področja PPDR, na koncu so prikazali še, kako bi potekalo iskanje in reševanje z droni na težje dostopnih območjih.



Predstavljene nove možnosti uporabe so skupni rezultat spoznanj, raziskovalnega dela in inovacijskih delavnic s posamezniki in organizacijami, ki so neposredno vključeni v delovanje javne varnosti, zaščite in reševanja (uprava za zaščito in reševanje, gasilci, nujna medicinska pomoč, civilna zaščita, policija, gorska reševalna služba …) ali posredno kot podporniki (agencije, ministrstva, nosilci druge kritične infrastrukture …). Prav to, namreč vključevanje deležnikov s področja javne varnosti oziroma uporabnikov možnih rešitev na terenu, v Iskratelu ocenjujejo kot največjo korist omenjenega projekta.

Združljive rešitve

Hkrati se je s predstavniki konzorcijskih partnerjev in podpornikov projekta sestal še strokovni svet projekta. Tudi Urban Sedlar iz laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je prepričan, da je nujno v diskusijo vključiti operativne strokovnjake s področja PPDR, celotno verigo, od ponesrečenca do posredovalca. »Na fakulteti se pri projektu ukvarjamo predvsem z mobilnimi aplikacijami za klic v sili,« je dejal. »Te so po Evropi že realnost, saj lahko uporabnikom pomagajo hitreje sporočiti podatke v center 112, videoklic pa je nepogrešljiv predvsem za gluhe, ki uporabljajo znakovni jezik. Na tem področju je bil pred kratkim vzpostavljen standard PEMEA, ki ga podpira več držav EU in smo ga uporabili tudi pri projektu. Prepričani smo, da bodo podobne rešitve 5G PPDR na voljo tudi v Sloveniji.«



Ana Robnik, svetovalka za raziskave in strateški razvoj v Iskratelu, je opozorila na unikaten ekosistem slovenskih akterjev projekta, ki so se mu poleg konzorcijskih partnerjev pridružili tudi številni podporniki. »Za Iskratel je vitalnega pomena, da zasnuje portfelj dispečerskih rešitev nove generacije za operativne centre, nadzorne sobe ter centre poveljevanja in nadzora, ki so skladni z dejanskimi pričakovanji in potrebami uporabnikov, hkrati pa pravočasno preveri nove možnosti, ki jih prinašajo tehnologije pete generacije. Projekt vključuje tudi zgodnje predkomercialne aktivnosti.« Kot uspešen primer sodelovanja partnerjev je navedla uvedbo storitve eKlic v sili za vozila, ki so jo prvi v EU implementirali na ozemlju celotne države.



Kot podporniki projekta so se po besedah Ane Robnik pridružili slovenski deležniki PPDR, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, SRIP Pametna mesta in skupnosti in IKT Horizontalna mreža, direktorat za informacijsko družbo pri ministrstvu za javno upravo, prometni inštitut, Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, združenje EIDES in nacionalni regulator ter evropski združenji EENA (European Emergency Number Association) in PSCE (Public Safety Communication Europe).

Kot največjo korist projekta je Gregor Smolej, upravljavec inovativnosti v Iskratelu, izpostavil vključevanje deležnikov s področja javne varnosti, torej uporabnikov možnih rešitev na terenu. Izredno pomemben sektor, ki bo s 5G veliko pridobil, je javna varnost, je poudaril Dejan Šošter iz Telekoma Slovenije in dodal, da bo pri tem ključna jasno začrtana strategija države na tem področju. »Mobilno omrežje za potrebe javne varnosti ima namreč izredno visoke zahteve po varnosti, razpoložljivosti, odzivnosti in robustnosti, kar 5G lahko zagotovi. V prihodnjem desetletju lahko pričakujemo razvoj širokopasovnih omrežij tudi na področju PPDR in počasen zaton omrežij, ki so zasnovana na ozkopasovnih tehnologijah. Prehod bo postopen.«