Pogoj za uspešnost je posodobitev in vstop na tuje trge

»Čas je, da začnemo razmišljati zeleno ter se zavemo, da več blaga in potnikov na železnici prispeva k ohranjanju naravnega okolja. Z vsako tono, ki se jo prepelje po železnici namesto po cesti, se namreč izpusti CO2 zmanjšajo za več kot 8 kilogramov na 100 kilometrov,« je na letošnje leto železnic spomnila Melita Rozman Dacar, direktorica družbe SŽ-Tovorni promet. Železniški promet je temelj trajnostnega razvoja in skrbi za naravno okolje, njegov pomembni del je železniški tovorni promet, ki lahko veliko prispeva k uspešnosti slovenskega gospodarstva.

Trenutno stanje v slovenskem železniškem prometu ni rožnato, kar se je pokazalo zlasti med pandemijo covida-19. Kljub temu pa tako okoljevarstveniki kot gospodarstveniki prav od takšnega transporta – potniškega in tovornega – veliko pričakujejo. Železniška infrastruktura je v velikem delu stara in jo je treba obnoviti, kar se kaže v številnih omejitvah in ovirah na progah (med drugim tudi zaradi vzdrževanja in gradbenih projektov). »Obnova je,« je poudarila Melita Rozman Dacar, »edina rešitev za razvoj in konkurenčnost. Kratkoročno pomeni velike težave, dolgoročno pa večjo zmogljivost infrastrukture in večjo konkurenčnost koridorjev, ki potekajo prek Slovenije. Druge možnosti glede na zaostanke pri investicijah v preteklih letih praktično ni.«

Čakajoč na drugi tir

Vprašanje, kaj v takih okoliščinah pomeni gradnja drugega tira, je lahko zgolj retorično. »Če me vprašate, kdaj bi moral biti zgrajen, vam lahko rečem le, da že zamujamo, saj nas prehitevajo sosednje države, ki železniške povezave gradijo mimo Slovenije in Luke Koper. Gradnja drugega tira med Divačo in Koprom je eden od ključnih projektov za slovensko logistiko in tudi za naše podjetje, saj prek Kopra poteka več kot polovica naših prevozov.« V SŽ-Tovorni promet drugega tira ne čakajo križemrok, ampak iščejo druge primerne logistične opcije za povečanje prevozov. Ker proga ne omogoča dolgih vlakov, so vzpostavili vozlišča, z dolgega vlaka odstranijo vagone in jih pošljejo v Koper z naslednjim, ob vrnitvi pa na vozlišču dodajo prazne vagone. Z uporabo dveh lokomotiv prevažajo tudi težke vlake med Hrvaško in Madžarsko ter Italijo.

V pripravi je tudi načrt posodobitve slovenskih prog. Za tovorni promet so predvsem pomembne proge glavnega prometnega križa, na katerem potekajo tudi mednarodni železniški koridorji, ki so del evropskega jedrnega železniškega omrežja za tovorni promet. Zato jih je treba nadgraditi v mejah in časovnicah, ki bodo omogočile, da se tovor obdrži na slovenskih tirih. Hkrati pa, opozarja sogovornica, ne gre pozabiti stranskih prog, na katerih SŽ-Tovorni promet kot edini železniški prevoznik oskrbuje pomembna slovenska podjetja.



Drugi pogoj za vzdrževanja koraka z ostro konkurenco je posodabljanje voznega parka. Podjetje SŽ-Tovorni promet je investiralo v sto najsodobnejših univerzalnih nizkopodnih vagonov, letos so dali v promet štiri sodobne premikalne dizelske lokomotive, dokončali bodo tudi celovito prenovo 12 obstoječih premikalnih lokomotiv, lokomotive so opremili s sistemom GSM-R, ki bo prinesel polno mednarodno interoperabilnost lokomotiv. S tem posodabljanja še ne bo konec. »Ne smemo pa pozabiti, da samo sodobna vozna sredstva in druga oprema ne pomenijo ničesar brez strokovnih in prizadevnih zaposlenih. Zato skrbimo za prenos znanja, uvajamo trajnostno vodenje in dajemo priložnost mladim, tudi na odgovornih vodilnih delovnih mestih,« pripomni direktorica podjetja.

Kljub težavam do dobička

SŽ-Tovorni promet je vodilni železniški prevoznik blaga v Sloveniji, eden od največjih slovenskih logistov in eden od največjih izvoznikov storitev, saj več kot 90 odstotkov blaga prepelje v mednarodnem prometu. Lansko leto je bilo zanj poslovno izredno zahtevno. Neugodna gibanja so se začela že konec leta 2019 zaradi poslabšanja razmer v avtomobilski in železarski industriji. Svoje je dodal upad proizvodnje med pandemijo, predvsem v jeklarski industriji, in drastičen izpad prevozov rude in premoga, pa zmanjšanje prevozov kontejnerjev in avtomobilov. Tako so lani prepeljali 18,7 milijona ton blaga (dobrih 9 odstotkov manj kot leto prej) in opravili 4644 milijonov netotonskih kilometrov (slabih 7 odstotkov manj).



Poleg omenjenih infrastrukturnih omejitev na domačih in tujih progah (predvsem na Hrvaškem) in recesijskih gibanj se je zaostrila tudi konkurenca na slovenskem trgu, saj so nanj vstopili štirje novi prevozniki. Ukrepi, s katerimi so se prilagajali novim razmeram, optimizacija procesov, prevozov, obvladovanje stroškov in okrepljene prodajne aktivnosti – vse to je pripomoglo, da so leto kljub težavam sklenili z dobičkom. Manjšim od načrtovanega, pa vendar.

Posledice pandemije in slabše gospodarske razmere ostajajo velik poslovni izziv pri doseganju načrtovanega obsega prevozov in transportnih prihodkov tudi letos. A zastavljeni cilji so optimistični, rezultate v letošnjem prvem četrtletju pa direktorica SŽ-Tovorni promet ocenjuje kot dobre.

Vodilni regionalni prevoznik

Za optimizem je zaslužna tudi poslovna strategija podjetja, usmerjena v širitev. Melita Rozman Dacar: »Vstop na tuje trge je nujen, saj je slovenski trg omejen, konkurenca železniških prevoznikov pa vse večja. Zato smo v zadnjih letih zelo okrepili prodajne in proizvodne dejavnosti v tujini. Že danes prevoze samostojno opravljamo tudi v Avstriji in na Hrvaškem. V prihodnje bomo okrepili prisotnost na drugih ključnih trgih v regiji.«

Letos naj bi udejanjili tudi pomembno strateško partnerstvo s češkim EP holdingom. »Naš cilj je, da SŽ-Tovorni promet postane vodilni neodvisni regionalni prevoznik v železniškem tovornem prometu. Kupcem si želimo ponuditi sodobne logistične rešitve, ukrojene po njihovih potrebah. Radi bi še bolj učinkovito povezali tokove blaga na čim daljši prevozni poti in ponujali železniške povezave, s katerimi bi več tovora preusmerili s ceste na železnico. Načrtujemo, da bomo skupno dejavnost razvijali z geografsko širitvijo in podaljševanjem tras, kar nam bo omogočilo dostop do končnih kupcev in boljše obvladovanje mednarodnih blagovnih tokov. Prav tako pričakujemo, da bo strateški partner preusmeril določene tokove blaga prek Luke Koper, kot tudi na koridorje prek Slovenije.«