Na poti do ogljične nevtralnosti mest le s sodelovanjem vseh

Mesta, vključena v evropsko Misijo mesta, ki s svojimi strategijami zasledujejo cilj, da do leta 2030 postanejo podnebno nevtralna in s tem postanejo vzorčni primer ostalim, se lahko še do ponedeljka prijavijo na razpis Mreže evropskih regij za raziskave in inovativnost (ERRIN). Vključitev v njihov pilotni program bo izbranim mestom dala pospešek na poti do zastavljenega cilja.

V evropskih mestih, ki skupaj zavzemajo štiri odstotke ozemlja, živi 75 odstotkov vsega prebivalstva. Na globalni ravni se 65 odstotkov vse porabljene energije porabi v urbanih okoljih, kjer prispevajo 70 odstotkov emisij CO2. »Mesta so v ospredju boja proti podnebni krizi. Naj gre za ozelenitev mestnih prostorov, boj proti onesnaževanju zraka, zmanjšanje porabe energije v stavbah ali spodbujanje rešitev za čisto mobilnost: mesta so pogosto središče sprememb, ki jih Evropa potrebuje za uspešen prehod v podnebno nevtralnost,« je pred dvema letoma, ob razglasitvi evropskih mest, ki so se vključila v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, poudaril takratni podpredsednik Evropske komisije, odgovoren za Evropski zeleni dogovor, Frans Timmermans.

Namen misije je, da najmanj sto mest v Evropi do konca tega desetletja postane brezogljičnih. In tudi, da ta mesta, izbrana na podlagi poziva pred dvema letoma, postanejo eksperimentalna in inovacijska središča, vzorčni primeri za ostala mesta, ki jim bodo sledila. Med izbranimi mesti, ki predstavljajo 12 odstotkov evropskega prebivalstva, so tudi Ljubljana, Kranj in Velenje.

»Po vstopu v Misijo 100 je naša obveznost podpis podnebne pogodbe, sestavni del katere so temeljit pregled in izračun vseh emisij toplogrednih plinov, akcijski načrt razogljičenja mesta, investicijski načrt in jasna vizija ter zaveza k uresničevanju ukrepov akcijskega načrta. Slednje temelji tudi na aktivnem sodelovanju z različnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostno prihodnost (gospodarstvo, država, NVO, izobraževalne ustanove, meščanke in meščani),« so pojasnili na oddelku za varstvo okolja mestne občine Ljubljana (MOL).

Skupen projekt slovenskih mest v Misiji

Z zadnjim razpisom za financiranje raziskav in pilotnih projektov, ki ga je objavila mreža ERRIN, ki tudi sicer aktivno sodeluje in strokovno podpira mesta pri njihovih aktivnostih ter inovacijah, namenjajo od 18 do 26 milijonov evrov. Vsa tri slovenska mesta so v program Pilot Cities platforme Net Zero Cities, namen katerega je vpeljati sistemske in lokalno oblikovane inovativne rešitve, ki pospešijo prehod na brezogljičnost, že vključena. Skupaj so uspešno prijavile projekt UP-SCALE, pri katerem sodelujeta še Inštitut Jožef Stefan in podjetje Envirodual, v okviru katerega testirajo inovativne pristope razogljičenja na različnih področjih. Kot so pojasnili v Mestni občini Kranj (MOK), ki je vodilni partner, je vrednost projekta 1,5 milijona evrov.

»V Kranju se osredotočamo predvsem na področje mobilnosti: cilj je optimizacija javnega potniškega prometa na podlagi podatkov, pridobljenih iz senzorjev na avtobusih in razvoj aplikacije, ki bo uporabniku podala vse možne poti do želene lokacije, vključno z razdaljo, porabljenim časom za pot, izračunom ogljičnega odtisa, tudi porabljenih kalorij,« so opisali. Aplikacija bo vpeta v mestno digitalno platformo Pametni Kranj, ki bo omogočila komunikacijo z mestno upravo, ažurno obveščanje in ozaveščanje o trajnostnem ravnanju na vseh področjih življenja, še zlasti na področju mobilnosti.

»S pozitivnimi ukrepi in storitvami, ki bodo spodbujali trajnostne oblike potovanja, se nadejamo spremembe navad oziroma vedenja občank in občanov,« so še dodali. V Mestni občini Ljubljana se osredotočajo na uporabo odvečne toplote iz industrije, transformatorjev, podatkovnih centrov itn., v velenjski občini pa na zmanjševanje emisij ogljika, ki izhaja iz toplotne porabe energije v javnih in stanovanjskih stavbah s pomočjo uporabe digitalnega orodja. »Pomemben del projekta je tudi nadgradnja obstoječe energetske pisarne v energetsko-podnebno pisarno, ki bo pomembno stičišče za občane. Namen je ozaveščanje, izobraževanje in svetovanje na različnih omenjenih področjih,« je pojasnila Julijana Šumić iz MO Velenje. Pisarno bodo predvidoma odprli v prihodnjih mesecih.

Za brezogljična mesta bo treba spremeniti navade

Misija je po njenih besedah velika priložnost za vsa sodelujoča mesta, saj imajo dostop do vrhunskih strokovnjakov, udeležbe na izobraževanjih, možnost povezovanja in prenosa dobrih praks in tudi do črpanja evropskih sredstev. V MOK dodajajo, da so že doslej pridobili ogromno novega znanja, pa tudi idej, kako se lotiti podnebnega načrta in kako dalje. V Velenju še pripravljajo akcijski in investicijski načrt, »oblikovati želimo čim bolj učinkovite in realne ukrepe, ki pa morajo biti za dosego cilja precej ambiciozno naravnani«, je poudarila Julijana Šumić.

Eden od ključnih projektov v Velenju bo prenova daljinskega sistema ogrevanja z novimi viri energije za toploto, ki bodo obnovljivi in razpršeni. Prvi korak je obnova vse infrastrukture, sočasno pa je nujno energetsko obnoviti vse stavbe ter izobraziti občane o smotrnem ravnanju s toplotno energijo. Na splošno, se strinjajo v vseh treh mestih, bo pomemben poudarek tudi na ukrepih za spremembe navad občanov. »Ključno je sodelovanje vseh deležnikov, ki bodo morali prispevati, ne zgolj institucije, tudi posamezniki s spreminjanjem vsakodnevnih navad,« so poudarili na MOL.

V MOK so podnebno pogodbo, v kateri so opredeljeni ključni ukrepi za dosego ciljev Misije in dodane zaveze o sodelovanju za zdaj 38 partnerjev iz gospodarstva in drugih organizacij, prav te dni oddali Evropski komisiji. Določili so šest glavnih ukrepov: vzpostavljanje sončnih elektrarn in sistemov za shranjevanje energije na občinskih in državnih stavbah ter spodbujanje zasebnih lastnikov k temu, vzpostavitev daljinskega ogrevanja/hlajenja z obnovljivimi viri energije, vzpostavitev centra krožnega gospodarstva za pametno ravnanje z odpadki, vzpostavitev infrastrukture za električna in vodikova vozila, izkoriščanje odpadne toplote iz industrijskih in poslovnih stavb. Zmanjšati želijo tudi število avtomobilov v mestu za 8000, kar pomeni, da bi vsako gospodinjstvo imelo en avto. S temi ukrepi ocenjujejo, da lahko dosežejo 80 odstotkov cilja.

»K našim ciljem bodo veliko doprinesli obnova železniških prog in pametni multimodalni javni prometni sistem, ogljično nevtralne gradnje in pametne rešitve. Za dosego zastavljenih ciljev je nujen razvoj digitalnih in trajnostnih rešitev ter naprednih orodij za smotrno načrtovanje ukrepov in s tem boljše upravljanje mesta,« poudarjajo. Mestna digitalna platforma že deluje in jo nenehno nadgrajujejo z novimi vsebinami in funkcionalnostmi.

Tudi v MOL bodo v kratkem poslali dokumentacijo v Bruselj. Kot so sporočili, so ključna področja, ki jih zajema njihov akcijski načrt, dekarbonizacija energentov za oskrbo s toploto, proizvodnja zelene energije, trajnostno električno omrežje, učinkovito energetsko upravljanje, izboljšanje javnega prometa, izboljšanje zelene mobilnosti in upravljanje dostopnosti, razogljičenje cestnih in ostalih motornih vozil, izboljšanje infrastrukture za kolesarje in pešce, zmanjšanje odpadkov in učinkovito ravnanje z odpadki, ozelenitev mesta, učinkovito gospodarjenje z gozdovi, trajnostno kmetijstvo, trajnostna gradnja in obnova infrastrukture, prostorsko načrtovanje z upoštevanjem podnebnih sprememb, digitalizacija, ozaveščanje in vključevanje različnih deležnikov. Za ta področja so opredelili številne ukrepe, mnoge že izvajajo.