Široka mreža polnilnic za elektrifikacijo prometa

Znanstveniki opozarjajo, da potekajo v zadnjih letih, ko še lahko omejimo segrevanje planeta na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja in preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb. Eden najtrših orehov je promet, v Sloveniji še bolj kot v marsikateri drugi državi, saj je z emisijami že presegel energetiko.

Da so spremembe nujne, se zavedajo tudi v Petrolu, kjer trajnostni razvoj predstavlja eno izmed strateških prioritet. »Energetska podjetja imamo ključno vlogo pri zelenem prehodu, saj s širokim naborom lahko rešitev damo odgovore na energetsko negotovost,« pravijo v podjetju, kjer razvijajo storitve, povezane z novimi koncepti in vrstami mobilnosti, kot so e-mobilnost in 'vozilo kot storitev'.

»Ker promet predstavlja za okolje veliko breme, predvsem zaradi emisij toplogrednih plinov, je vsak napredek na tem področju dragocen. V prihodnjih letih pričakujemo pospešeno elektrifikacijo cestnega prometa in večanje njegove učinkovitosti, zato gradimo mrežo polnilnic po vsej Sloveniji (javnih in zasebnih) in v regiji ter se povezujejo v rastočo mrežo e-polnilnic po Evropi. Promet je eden največjih onesnaževalcev v Sloveniji in izpusti v prometu se še povečujejo, zato je prehod na trajnostno mobilnost, kamor uvrščamo e-mobilnost, ključen,« pravijo v Petrolu.

Njihova vizija je postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo. To vključuje tudi razvoj modernega, digitaliziranega prodajnega mesta, personalizirano ponudbo, prilagodljivost ponudbe energentov, trgovskega blaga in storitev. Strateški cilj je celovita preskrba z energenti na poti v nizkoogljično družbo. Tako že zdaj na nekaterih prodajnih mestih strankam omogočajo polnjenje električnih vozil. V prihodnosti načrtujejo širitev mreže električnih polnilnic in proaktivno uvajanje alternativnih goriv. »Našim strankam želimo omogočiti priročen, preprost in hiter nakup tako energentov kot drugega blaga in storitev ter jim ponuditi udobje, ki so ga naše stranke vajene iz tako imenovanih food courtov sodobnih trgovskih centrov. Celoten razvoj modernega prodajnega mesta pa gre seveda tudi v smeri zmanjševanja ogljičnega odtisa,« še pojasnjujejo.

Hitre polnilnice za avtoceste, drugod pametne

Drzni načrti

»Strategija Petrola na področju upravljanja e-polnilne infrastrukture je ambiciozno začrtana in jo že izvajamo. Polnilno infrastrukturo v upravljanju, ki presega 300 e-polnilnic v Sloveniji, na Hrvaškem, Srbiji in Črni gori, bomo skladno s strategijo skupine Petrol do leta 2025 okrepili na 1575 polnilnic,« je povedal Luka Strnad Peterca.

Prvo javno vozlišče za hitro polnjenje električnih vozil na Petrolovem prodajnem mestu. FOTO: Mavric Pivk/Delo

To vključuje javno in zasebno polnilno infrastrukturo. »Treba se je zavedati, da se pri e-mobilnosti dogaja ogromen premik glede navad uporabnikov, lokacij in časa polnjenj, saj se bodo električni avtomobili polnili večinoma čez noči na počasnih polnilnicah doma, pred službo ali na parkiriščih. Manjši del polnjenja se bo dogajal na poti, kjer pa bodo potrebne hitre polnilnice, denimo v mestih, mestnih vpadnicah in pred trgovskimi središči, ultra hitre polnilnice pa bodo na avtocestah. Tako je Petrol začel prvič v zgodovini ponujati gorivo na lokacijah, ki niso bencinski servisi, s tem pa se spreminjajo tudi poslovni modeli,« pojasnjuje Strnad Peterca. Del polnilne infrastrukture gradijo sami, del s strateškimi partnerji, kot na primer s Supernovo in občinami, del pa jo prevzamejo v upravljanje.

Že zdaj ima Petrol v Sloveniji, kot pravijo, najcelovitejši splet različnih javnih polnilnic, od ultra hitrih in hitrih do običajnih, ter tako uporabniku zagotavlja celovito izkušnjo polnjenja. Različne so tudi lokacije: hitre in ultra hitre polnilnice so na avtocesti, hitre polnilnice na glavnih mestnih vpadnicah (Tržaška cesta v Ljubljani), klasične AC polnilnice na turističnih lokacijah (Piran, Bohinj), v manjših občinah in vse do največjih občin (Ljubljana, Maribor, Celje) in nakupovalnih centrov (BTC Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota in Supernova Qlandia Novo mesto).

Uporaba polnilnic raste

Pri načrtovanju prometa in infrastrukture sta pomembna najmanj dva podatka iz polnilnic, število polnjenj in količina prenesene energije. Leta 2019 je Petrol v Sloveniji na lastni polnilni infrastrukturi predal približno 650.000 kilovatnih ur elektrike (kWh) in imel okoli 50.000 polnilnih sej domačih uporabnikov. Leta 2020 so predali 770.000 kWh in imeli nekaj več kot 55.000 sej domačih uporabnikov. Leta 2021 ocenjujejo, da bodo predali skoraj 1.000.000 kWh in imeli več kot 75.000 transakcij domačih uporabnikov. Petrol sicer za vse e-polnilnice z lastnim merilnim mestom zakupi električno energijo iz obnovljivih virov energije.

Čas polnjenja

Na AC polnilnicah je povprečen čas polnjenja 120 minut za približno 21 kWh, kar pomeni dobrih sto kilometrov dosega (ob predpostavki moči polnjenja 11 kW, kar je moč polnjenja pri večini e-vozil). Na ultra hitri polnilnici pa se za enako količino energije 21 kWh (torej dobrih 100 kilometrov dosega) vozilo napolni v približno 7,5 minute (ob predpostavki moči polnjenja 175 kW).

Levji delež polnjenj bo počasen, doma ali v službi. FOTO: Mavric Pivk/Delo

»Trenutno je polnilna infrastruktura glede na število električnih vozil predimenzionirana, vendar gradimo za naprej in za trajno prihodnost ter da razblinjamo strahove uporabnikov, da ni dovolj infrastrukture, in ni dovolj hitra. Še vedno je glavni izziv povečanje števila električnih vozil, na katerega pa nimamo vpliva – pravi preboj pri rasti se bo zgodil, ko se bo cena električnega vozila izenačila z vozilom na notranje zgorevanje. Nekatere evropske napovedi kažejo, da se bo to zgodilo v letih med 2026 in 2027,« pravi Strnad Peterca.

Rešitve za doma in za podjetja

Levji delež polnjenj se in se bo tudi v prihodnje dogajal doma (B2C), zato Petrol uporabniku zagotavlja široko paleto domačih polnilnic in dodatnih storitev upravljanja polnilnic. Leta 2021 so pilotno izvedli prvi primer obračunavanja polnjenja službenega električnega vozila v lastni hiši, da se uporabniku povrne strošek elektrike. Podjetjem (B2B), ki zamenjajo vozni park z vozili na elektriko, pa Petrol zagotavlja vso podporo, od svetovanja, dobave in menjave vozil do postavitve in upravljanja polnilnic ter obračunavanja storitve polnjenja.

Polnilnice bodo morale imeti upravljavce

Petrol je bil poleg tega vključen v evropska projekta NEXT-e in URBAN-E, zdaj pa je vključen v projekt MULTI-E. S tem je povečal svojo mrežo polnilnih postaj in vzpostavil inovativne storitve mobilnosti. Ti projekti so sofinancirani v instrumentu za povezovanje Evrope pri Evropski izvajalski agenciji za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA), ki upravlja programe evropske komisije za razogljičenje in trajnostno rast.

V evropskih in lastnih projektih so dobili tudi izkušnje in znanje, da kateremu koli uporabniku lahko ponudijo celovito rešitev, trajnostni paket z drugimi njihovimi energetskimi rešitvami, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke, elektrika in drugo), da bo prehod na trajnostni razvoj čim lažji.

Pilotni projekt baterijskega hranilnika

Težava visokih hitrosti polnjenja je povezana s stabilnostjo omrežja, kratkotrajni visoki porabi sledi nična poraba, zato morajo imeti ultra hitre polnilnice lastno transformatorsko postajo in so posledično drag projekt. Petrol je na Kozini postavil hranilnik električne energije s kapaciteto 210 kWh in močjo 300 kW ter razvil nadzorni sistem. Namen je zmanjšati konične obremenitve v omrežju in na polnilnih postajah, kar pomeni tudi nižje stroške obratovanja in nižje stroške polnjenja. S hranilnikom bodo zagotovili dodatno moč na lokaciji, brez dodatnih stroškov za gradnjo napajalne infrastrukture, poleg tega bodo operaterju omrežja lahko ponudili sistemske storitve.

Hranilnik električne energije, s katerim se Petrol pripravlja na prihodnost e-mobilnosti. FOTO: Arhiv Petrola

Baterijski hranilnik je povezan z eno hitro in dvema ultra hitrima polnilnicam, narejena pa je tudi predpriprava za nadaljnjo širitev vozlišča za polnjenje električnih avtomobilov. »Smo tudi v zadnji fazi testiranja za povezovanje hranilnika električne energije v električno omrežje na način, da bodo zagotovljene sistemske storitve. To pomeni, da ko v električnem omrežju pride do večjega odstopanja od nazivne frekvence omrežja, se v sistem vključi hranilnik električne energije. Z vključitvijo hranilnika, ta s svojo močjo nadomesti del izrabljene rezerve moči za avtomatski proces povrnitve frekvence in s tem vzpostavitvi normalnega stanja rezerv pri regulaciji frekvence,« pojasnjujejo v energetski družbi.

Dodajajo, da ultra hitra polnilnica lahko zagotavlja moč do 350 kW na priključek, hitra polnilnica pa do 100 kW na priključek. »V teoriji to pomeni, da uporabnik v šestih minutah lahko napolni svoj električni avtomobil za približno 35 kWh oziroma slabih 200 kilometrov, v praksi pa se predvsem zaradi omejitev baterij na električnih vozilih ta čas podaljša. Dosegli pa smo že stopnjo, ko uporabnik avtomobil v nekaj minutah napolni za doseg sto kilometrov. S tem se tudi razblinjajo miti o električnih vozilih oziroma strahovi bodočih kupcev teh vozil, da bo pot za več ur daljša v primerjavi z avtomobilom, ki ima motor na notranje izgorevanje,« poudarjajo v Petrolu. Naložba je izvedena v okviru evropskega projekta NEXT-E in delno sofinancirana iz instrumenta za povezovanje EU. Projekt se je končal decembra lani z vzpostavitvijo omrežja 222 hitrih polnilnic (50 kW) in 30 ultra hitrih polnilnic (150–350 kW) kot del ključne polnilne infrastrukture za EV na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Sloveniji, Hrvaški in Romuniji.