Galerija
Mobilnost se pojavlja vse bolj kot storitev
Tudi v Sloveniji čedalje več podjetij zamenjuje svoj vozni park z električnimi avtomobili.
Podjetje mora ob elektrifikaciji voznega parka poskrbeti tudi za polnjenje vozil. FOTO: Mavric Pivk/Delo
4. 6. 2021 | 05:30
4. 6. 2021 | 09:18
8:25
A+A-
Po ugotovitvah globalne študije o javnem voznem parku, ki jo je nedavno predstavilo evropsko združenje elektroindustrije Eurelectric, službena in dostavna vozila ter avtobusi in transportna vozila v različnih gospodarskih panogah prevozijo 2,25-krat več kilometrov kot osebna vozila in prispevajo kar 40 odstotkov vseh skupno prevoženih kilometrov, s tem pa več kot polovico emisij CO2 iz prometa. Prav zato bi jih bilo treba čim prej zamenjati z bolj prijaznimi do okolja.
Po istem viru naj bi se javni in gospodarski vozni park do leta 2030 skupno povečala za 15 odstotkov, na 73 milijonov vozil, znotraj tega naj bi se število električnih vozil povečalo za 24-krat, s sedanjih 420 tisoč na kar 10,5 milijona. Najhitrejša bo elektrifikacija avtobusov, do omenjenega roka pa naj bi bilo elektrificiranih 17,5 odstotka službenih in 12 odstotkov dostavnih vozil.
Napovedi govorijo o povprečju, pri tem bodo posamezne države bolj, druge manj agilne, prenove voznega parka pa bodo odvisne tudi od ponudbe in nabavne politike podjetij, pa seveda od okoliščin, ki te procese lahko pospešijo ali upočasnijo (od cene vozil, cene baterij, polnilne infrastrukture). Nekatere velike korporacije, med njimi je tudi švedska Ikea, so se že pred leti zavezale, da bodo v celoti elektrificirale svoj dostavni vozni park.
Med državami izstopa Belgija, ki si je postavila cilj, da bo do leta 2026 elektrificirala celoten fond poslovnih vozil. Spodbude za to bo delila država; z davčnimi olajšavami bo motivirala podjetja, da bodo pri zamenjavi vozil izbirala električna. Sprva bodo te olajšave stoodstotne, kasneje se bodo zmanjševale. Ker pa hitrejši zeleni prehod med drugim narekuje hitrejše naložbe v infrastrukturo, bo država z davčnimi olajšavami prav tako spodbujala naložbe v domače polnilne postaje in javne polnilnice.
V tej smeri uresničujejo svojo trajnostno naravnanost tudi številna slovenska podjetja. Običajno izbirajo med dvema možnostma, nakupom in najemom e-vozila. Kaj je za posamezno podjetje primernejše in katere so poleg okoljskih še druge koristi, smo vprašali strokovnjake Petrola, ki ponuja podjetjem celovito storitev elektrifikacije voznega parka. Ta vsebuje najem e-vozil, upravljanje in vzdrževanje vozil in možnost menjave električnih vozil za klasična (tj. kratkoročni najem vozil na klasični pogon), ko podjetje to potrebuje. Prav ta segment, namreč elektrifikacija poslovnih voznih parkov, je pomemben tržni potencial.
»Najem vozil je primernejši za podjetja, ki ne želijo začetnih investicijskih stroškov, za tiste, ki želijo predati operativne obveznosti, povezane z vozili, zunanjemu specializiranemu podjetju, in tako več časa posvetiti osnovni dejavnosti, oziroma za tiste, ki si želijo sodobne oblike mobilnosti kot storitve, ki se prilagaja njihovim potrebam,« so pojasnili v Petrolu.
Prednosti najema so v tem, da podjetja pri menjavi voznega parka nimajo visokih (investicijskih) stroškov, ampak uporabljajo vozila po sistemu storitve. Vozni park je tako tudi bolj fleksibilen, uporabnik ima na voljo različne možnosti (vrste vozil), ki jih prilagaja trenutnim potrebam. Podjetje se razbremeni nekaterih operativnih obveznosti, v zameno pa dobi jasen in predvidljiv strošek mobilnosti zase in za svoje zaposlene.
Pravzaprav se, opažajo v Petrolu po odzivih svojih strank, mobilnost pojavlja vse bolj kot storitev, ne več kot nakup oziroma naložba v vozila. Vozilo kot storitev uporablja že več kot 30 občin po vsej Sloveniji ter številna velika, srednje velika in tudi manjša podjetja.
Bistvo tega koncepta je, da ima vozilo v »storitvi« vključene vse stroške v času obratovanja: strošek nabave in financiranja vozila, vzdrževanja (redni servisi), zavarovanja, registracije, menjave in hrambe pnevmatik ter nenazadnje tveganje, povezano s preostankom vrednosti vozila. Podjetja, specializirana za vozne parke, lahko te stroške bolje optimizirajo, kot podjetje, ki ima v lasti le svoj vozni park. Tu se ustvarja dodana vrednost, ki je koristna tako za ponudnika takšnih storitev kot za končnega uporabnika.
Glavni motiv je jasen nadzor nad stroški in razbremenitev lastnih aktivnosti, povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem voznega parka. Za večino podjetij upravljanje in vzdrževanje voznega parka ni njegova osrednja dejavnost. Izvajanje teh aktivnosti pa zahteva določeno količino operativnega dela ter spremljanje trendov, vlaganje v raziskave in razvoj ter menedžerske odločitve.
Petrol zaokroža ponudbo s postavitvijo polnilne infrastrukture za e-vozila, saj mora podjetje ob elektrifikaciji voznega parka poskrbeti tudi za polnjenje; električni avtomobili potrebujejo »domicilno« polnilno mesto, ki je običajno v službi ali na domači lokaciji zaposlenega. Tistim, ki želijo optimizirati svoj vozni park in pridobiti nadzor nad njim, torej ponujajo poleg celovite storitve upravljanja in vzdrževanja voznega parka oziroma njegove delne ali popolne elektrifikacije tudi vso potrebno polnilno infrastrukturo.
Tudi Slovenija prek Eko sklada spodbuja nakup novih električnih vozil z nepovratnimi spodbudami in ugodnimi krediti. Deležne so jih tudi pravne osebe, med drugim za ozelenitev poslovnega voznega parka in za postavljanje polnilne infrastrukture. Subvencije za zdaj še nadomeščajo davčne ugodnosti za lastništvo električnih avtomobilov.
Subvencije Eko sklada za pravne osebe za nakup e-vozil so se lani zmanjšale – zmanjšala sta se tako višina (z lanskih 7500 najprej na 6000, po novem pa znaša le še 4500 evrov) kot delež spodbude. Kot razlog za to na Eko skladu navajajo naraščanje obsega spodbud za ta namen v zadnjih letih, število spodbud se vsako leto praktično podvoji, po drugi strani pa se električna vozila cenijo. Za naložbe, povezane s trajnostno mobilnostjo, med katerimi je tudi postavitev električnih polnilnih postaj, so trenutno na voljo samo ugodni krediti (po obrestni meri trimesečni euribor + 1,3 odstotka).
V trenutku, ko so se znižale subvencije Eko sklada, so v Petrolu zaznali večji upad zanimanja za menjavo voznih parkov. »Spodbude, ki se pripravljajo v obliki davčnih olajšav in pri boniteti za zaposlene, se nam zdijo smiselne in upamo, da bo Sloveniji s tovrstnimi spodbudami uspelo doseči zastavljene cilje na področju e-mobilnosti. Vsekakor si želimo, da Eko sklad in država ustrezno spremljata in regulirata to področje, če predvidene spodbude ne bodo zagotavljale doseganja širših strateških ciljev,« komentirajo politiko državnih spodbud za e-mobilnost.
Postavijo jo lahko na lokaciji podjetja, prevzamejo njeno upravljanje in vzdrževanje, zagotavljajo pametne e-polnilnice, ki se prilagajajo količini razpoložljive električne energije v podjetju, saj je je lahko v določenem obdobju dneva več kot v drugem. Za premagovanje daljših razdalj v Sloveniji in v tujini pa je potreben še razvejen sistem javne polnilne infrastrukture. Petrol je eno redkih podjetij v širši regiji, ki lahko zagotovi celovito rešitev elektrifikacije voznega parka: od zagotovitve vozil, postavitve pametne polnilne infrastrukture na lokaciji podjetja in polnilne infrastrukture na domači lokaciji zaposlenih, do povezave in usklajenega delovanja te infrastrukture ter javne polnilne infrastrukture za premagovanje daljših razdalj. K temu pripomore tudi razvejena mreža lastnih in partnerskih e-polnilnic.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da je polnilna infrastruktura del Petrolovih celovitih energetskih rešitev za energetsko prenovo stavb kot tudi za novogradnje, kjer je pomembno, od kod prihaja energija oziroma kako čista je. E-mobilnost bo dosegla svoj namen, če bo elektrika, ki jo črpajo polnilnice in ki poganja vozila, iz obnovljivih virov. Zato Petrol ponuja rešitve samooskrbe iz obnovljivih virov energije (OVE). Petrol na svojih polnilnicah za polnjenje e-vozil zagotavlja energijo izključno iz obnovljivih virov.
Po istem viru naj bi se javni in gospodarski vozni park do leta 2030 skupno povečala za 15 odstotkov, na 73 milijonov vozil, znotraj tega naj bi se število električnih vozil povečalo za 24-krat, s sedanjih 420 tisoč na kar 10,5 milijona. Najhitrejša bo elektrifikacija avtobusov, do omenjenega roka pa naj bi bilo elektrificiranih 17,5 odstotka službenih in 12 odstotkov dostavnih vozil.
Napovedi govorijo o povprečju, pri tem bodo posamezne države bolj, druge manj agilne, prenove voznega parka pa bodo odvisne tudi od ponudbe in nabavne politike podjetij, pa seveda od okoliščin, ki te procese lahko pospešijo ali upočasnijo (od cene vozil, cene baterij, polnilne infrastrukture). Nekatere velike korporacije, med njimi je tudi švedska Ikea, so se že pred leti zavezale, da bodo v celoti elektrificirale svoj dostavni vozni park.
Veliko podjetij zamenjuje svoja vozila z električnimi, ki so bolj prijazna do okolja. FOTO: Petrol
Med državami izstopa Belgija, ki si je postavila cilj, da bo do leta 2026 elektrificirala celoten fond poslovnih vozil. Spodbude za to bo delila država; z davčnimi olajšavami bo motivirala podjetja, da bodo pri zamenjavi vozil izbirala električna. Sprva bodo te olajšave stoodstotne, kasneje se bodo zmanjševale. Ker pa hitrejši zeleni prehod med drugim narekuje hitrejše naložbe v infrastrukturo, bo država z davčnimi olajšavami prav tako spodbujala naložbe v domače polnilne postaje in javne polnilnice.
Prednosti najema
V tej smeri uresničujejo svojo trajnostno naravnanost tudi številna slovenska podjetja. Običajno izbirajo med dvema možnostma, nakupom in najemom e-vozila. Kaj je za posamezno podjetje primernejše in katere so poleg okoljskih še druge koristi, smo vprašali strokovnjake Petrola, ki ponuja podjetjem celovito storitev elektrifikacije voznega parka. Ta vsebuje najem e-vozil, upravljanje in vzdrževanje vozil in možnost menjave električnih vozil za klasična (tj. kratkoročni najem vozil na klasični pogon), ko podjetje to potrebuje. Prav ta segment, namreč elektrifikacija poslovnih voznih parkov, je pomemben tržni potencial.
Podjetje mora ob elektrifikaciji voznega parka poskrbeti tudi za njegovo polnjenje. FOTO: Petrol
»Najem vozil je primernejši za podjetja, ki ne želijo začetnih investicijskih stroškov, za tiste, ki želijo predati operativne obveznosti, povezane z vozili, zunanjemu specializiranemu podjetju, in tako več časa posvetiti osnovni dejavnosti, oziroma za tiste, ki si želijo sodobne oblike mobilnosti kot storitve, ki se prilagaja njihovim potrebam,« so pojasnili v Petrolu.
Prednosti najema so v tem, da podjetja pri menjavi voznega parka nimajo visokih (investicijskih) stroškov, ampak uporabljajo vozila po sistemu storitve. Vozni park je tako tudi bolj fleksibilen, uporabnik ima na voljo različne možnosti (vrste vozil), ki jih prilagaja trenutnim potrebam. Podjetje se razbremeni nekaterih operativnih obveznosti, v zameno pa dobi jasen in predvidljiv strošek mobilnosti zase in za svoje zaposlene.
Vozilo kot storitev
Pravzaprav se, opažajo v Petrolu po odzivih svojih strank, mobilnost pojavlja vse bolj kot storitev, ne več kot nakup oziroma naložba v vozila. Vozilo kot storitev uporablja že več kot 30 občin po vsej Sloveniji ter številna velika, srednje velika in tudi manjša podjetja.
Bistvo tega koncepta je, da ima vozilo v »storitvi« vključene vse stroške v času obratovanja: strošek nabave in financiranja vozila, vzdrževanja (redni servisi), zavarovanja, registracije, menjave in hrambe pnevmatik ter nenazadnje tveganje, povezano s preostankom vrednosti vozila. Podjetja, specializirana za vozne parke, lahko te stroške bolje optimizirajo, kot podjetje, ki ima v lasti le svoj vozni park. Tu se ustvarja dodana vrednost, ki je koristna tako za ponudnika takšnih storitev kot za končnega uporabnika.
Trajnostna naravnanost podjetja se kaže tudi v njegovi skrbi za posodobitev lastnega voznega parka. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Glavni motiv je jasen nadzor nad stroški in razbremenitev lastnih aktivnosti, povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem voznega parka. Za večino podjetij upravljanje in vzdrževanje voznega parka ni njegova osrednja dejavnost. Izvajanje teh aktivnosti pa zahteva določeno količino operativnega dela ter spremljanje trendov, vlaganje v raziskave in razvoj ter menedžerske odločitve.
Pametne polnilnice
Petrol zaokroža ponudbo s postavitvijo polnilne infrastrukture za e-vozila, saj mora podjetje ob elektrifikaciji voznega parka poskrbeti tudi za polnjenje; električni avtomobili potrebujejo »domicilno« polnilno mesto, ki je običajno v službi ali na domači lokaciji zaposlenega. Tistim, ki želijo optimizirati svoj vozni park in pridobiti nadzor nad njim, torej ponujajo poleg celovite storitve upravljanja in vzdrževanja voznega parka oziroma njegove delne ali popolne elektrifikacije tudi vso potrebno polnilno infrastrukturo.
Državne spodbude vse manjše
Tudi Slovenija prek Eko sklada spodbuja nakup novih električnih vozil z nepovratnimi spodbudami in ugodnimi krediti. Deležne so jih tudi pravne osebe, med drugim za ozelenitev poslovnega voznega parka in za postavljanje polnilne infrastrukture. Subvencije za zdaj še nadomeščajo davčne ugodnosti za lastništvo električnih avtomobilov.
Subvencije Eko sklada za pravne osebe za nakup e-vozil so se lani zmanjšale – zmanjšala sta se tako višina (z lanskih 7500 najprej na 6000, po novem pa znaša le še 4500 evrov) kot delež spodbude. Kot razlog za to na Eko skladu navajajo naraščanje obsega spodbud za ta namen v zadnjih letih, število spodbud se vsako leto praktično podvoji, po drugi strani pa se električna vozila cenijo. Za naložbe, povezane s trajnostno mobilnostjo, med katerimi je tudi postavitev električnih polnilnih postaj, so trenutno na voljo samo ugodni krediti (po obrestni meri trimesečni euribor + 1,3 odstotka).
V trenutku, ko so se znižale subvencije Eko sklada, so v Petrolu zaznali večji upad zanimanja za menjavo voznih parkov. »Spodbude, ki se pripravljajo v obliki davčnih olajšav in pri boniteti za zaposlene, se nam zdijo smiselne in upamo, da bo Sloveniji s tovrstnimi spodbudami uspelo doseči zastavljene cilje na področju e-mobilnosti. Vsekakor si želimo, da Eko sklad in država ustrezno spremljata in regulirata to področje, če predvidene spodbude ne bodo zagotavljale doseganja širših strateških ciljev,« komentirajo politiko državnih spodbud za e-mobilnost.
Postavijo jo lahko na lokaciji podjetja, prevzamejo njeno upravljanje in vzdrževanje, zagotavljajo pametne e-polnilnice, ki se prilagajajo količini razpoložljive električne energije v podjetju, saj je je lahko v določenem obdobju dneva več kot v drugem. Za premagovanje daljših razdalj v Sloveniji in v tujini pa je potreben še razvejen sistem javne polnilne infrastrukture. Petrol je eno redkih podjetij v širši regiji, ki lahko zagotovi celovito rešitev elektrifikacije voznega parka: od zagotovitve vozil, postavitve pametne polnilne infrastrukture na lokaciji podjetja in polnilne infrastrukture na domači lokaciji zaposlenih, do povezave in usklajenega delovanja te infrastrukture ter javne polnilne infrastrukture za premagovanje daljših razdalj. K temu pripomore tudi razvejena mreža lastnih in partnerskih e-polnilnic.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da je polnilna infrastruktura del Petrolovih celovitih energetskih rešitev za energetsko prenovo stavb kot tudi za novogradnje, kjer je pomembno, od kod prihaja energija oziroma kako čista je. E-mobilnost bo dosegla svoj namen, če bo elektrika, ki jo črpajo polnilnice in ki poganja vozila, iz obnovljivih virov. Zato Petrol ponuja rešitve samooskrbe iz obnovljivih virov energije (OVE). Petrol na svojih polnilnicah za polnjenje e-vozil zagotavlja energijo izključno iz obnovljivih virov.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji