Platforme: blagoslov ali prekletstvo?

Digitalno gospodarstvo bo gospodarstvo platform. Pa je to dobro? Ljudje si želimo učinkovitih gospodarstev in javnih storitev. Pametna družba je naš skupni cilj, digitalizacija pa pot do njega. Toda razvoj pametne družbe ni nujno tudi »pravičen« do vseh udeležencev. Kot lahko vidimo povsod okoli sebe, se oblikujejo ekosistemi, ki so redko vseobsegajoči. Znova dobivamo otoke, le da so ti večji, na ravni držav ali celo regij.

Spreminjajo se tudi poslovni modeli. Digitalno gospodarstvo postaja gospodarstvo oblačnih platform. Kaj to pomeni za vse, ki jih uporabljajo – tako ponudnike kot uporabnike storitev? Predvsem boljšo uporabniško izkušnjo za končnega uporabnika, saj ta dobi, kar si želi, in na način, kot si želi, ter po ceni, ki jo je pripravljen plačati. Platforme omogočajo tudi nastanek novih povezanih storitev z višjo dodano vrednostjo. Na primer multimodalni prevoz, ko lahko potnik z enim plačilom kombinira več transportnih sredstev, ga čaka parkirišče, če se del poti pelje z lastnim vozilom itd.

Brez varnosti ni pametnih mest

Airbnb in Uber sta močno spremenila področji hotelirstva in oddajanja sob oziroma urbanega transporta. Nad po njihovem »nelojalno konkurenco« se pritožujejo hotelirji in taksisti​. Kaj pa izvajalci? Vrste teh sestavljajo pretežno prekarni delavci, s katerimi se nihče resno ne ukvarja. Večina dodane vrednosti, ki jo ustvari platforma, ostane njenemu lastniku, kar je težava predvsem za majhne in proti velikanom nemočne ponudnike storitev.

Platforme naj bodo povezovalne

A platforme same po sebi niso zlo, saj povežejo ponudnika in stranko, po možnosti tako, da sta oba zadovoljna. Večja težava je trend nastajanja nepovezanih platform, saj se v tem primeru denar investitorjev porablja neoptimalno. Eden takih primerov je plačevanje parkirnine prek aplikacij, kjer, recimo, za plačilo v Ljubljani ali Kranju potrebujete različni aplikaciji. Zakaj ne bi imeli zgolj eno platformo za vso Slovenijo ali pa kar Evropo?

Pravičnejše evropsko digitalno gospodarstvo

Evropska unija se opisanih težav zaveda, zato želi z usmerjenimi naložbami in nastajajočo regulativo vzpostaviti nov, skupen evropski digitalen gospodarski prostor. Večina naložb je namenjenih za digitalno preobrazbo gospodarstva, družbe ter javnega sektorja – za razvoj konkretno uporabnih rešitev in ne za financiranje raziskav v akademskih okoljih. V okviru programa Digital Europe je podjetjem do leta 2027 na voljo 7,6 milijarde evrov, medtem ko je program Connecting Europe Facility, ki pokriva področja transporta, energije in digitalnih rešitev, še bistveno »težji«, v njem je za razvojnoprebojne rešitve rezerviranih več kot 20 milijard evrov.

Slovenija bi se morala zavedeti, da današnje investicije pomenijo gospodarsko preživetje v jutrišnjem novem skupnem evropskem digitalnem gospodarstvu, pravi Andrej Kotar iz Endave. FOTO: Jure Eržen/Delo

Zanimalo nas je, kaj lahko Slovenija naredi na področju platform. »Zdi se, da se – v nasprotju s Slovenijo – druge evropske države več kot zavedajo nastajajočih sprememb in tudi same pospešeno investirajo v svojo prihodnost. Pod črto gre za tekmo s časom. Slovenija bi se morala zavedeti, da današnje investicije pomenijo gospodarsko preživetje v jutrišnjem novem skupnem evropskem digitalnem gospodarstvu. In ustrezno ukrepati ter začeti graditi povezovalne platforme,« nam je odgovoril Andrej Kotar iz podjetja Endava, ki je tudi vodja programskega sveta Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti (Srip PMiS).

V mestih se s pomočjo senzorjev interneta stvari lahko ustvari ogromno podatkov, ki bi jih ta dala v uporabo (in jih dajejo), da ponudniki pripravijo kakovostne storitve. Pa naj gre za spremljanje prostih parkirnih mest (in aplikacij, ki voznike usmerijo nanje), merjenje onesnaženosti ozračja (in spreminjanje prometnih tokov), gibanja prebivalstva ali naprednejše storitve, kot je na primer predvidevanje gibanja prometnih tokov ter škodljivih izpustov z uporabo metod umetne inteligence (na primer ob cestni zapori).

Ustvarimo vsaj eno referenčno okolje

Po zgledu drugih manjših držav bi lahko Slovenija izbrala specializacijo na posameznem področju in izvažala znanje. Katero področje izbrati? Načeloma je vseeno, saj digitalna preobrazba orje ledino povsod. Kotar sicer meni takole: »Veljalo bi združiti moči državne uprave, javnega sektorja in gospodarstva, denimo na področju zdravstva, izkoristiti edinstveno priložnost nastanka evropskega zdravstvenega prostora ter pozicionirati Slovenijo kot referenčno okolje za Evropo. Brez tega si ne moremo obetati izvoza slovenskih rešitev oziroma sodelovanja slovenskega gospodarstva v novi evropski digitalni ekonomiji, ki bo nastala v takšnem enotnem evropskem podatkovnem prostoru.«

Vsekakor se zdi, da je Slovenija ravno pravšnje velikosti, da bi lahko, če bi bila volja, zgradila referenčno povezovalno platformo za izbrano vsebinsko področje. Ta bi močno pospešila nastanek novih rešitev z dodano vrednostjo na temelju obstoječih podatkov in storitev, tako javnega kot zasebnega sektorja. In nas postavila na nastajajoči evropski zemljevid digitalno sposobnih gospodarstev.