Brez varnosti ni pametnih mest

Projekti s področja pametnih mest so v zadnjih letih dobili velik zagon. V naša življenja namreč prinašajo veliko izboljšav, od bistveno boljše uporabniške izkušnje do prihrankov časa in denarja. Pa še do okolja so prijaznejši.

Samo pomislite, koliko prednosti prinaša zgolj možnost usmerjanja na prosto parkirno mesto? Tako ne prihranite le časa za iskanje prostega parkirnega mesta ter z njim povezano porabo goriva, temveč za seboj pustite manjši ogljični odtis. Tudi parkirnega avtomata ni treba iskati, digitalizacija upravnih postopkov poskrbi, da preprosto odpeljete, sistem pa izračuna, koliko časa ste zasedali parkirno mesto in vam storitev ustrezno zaračuna.

Ima takšna rešitev kakšno šibko točko? Mogoče, ne pa nujno. Ker storitev deluje na podlagi izmenjave podatkov, pretežno po brezžični poti, mora biti ustrezno poskrbljeno za varnost, sicer lahko pride do zlorab in neljubih težav – za vse vpletene.

Podjetjem pokažemo, kaj lahko dosežejo s tehnologijo

Tehnološki izzivi

»Posodabljanje in informatiziranje vsakdanjih procesov, ki smo jim priča v pametnih mestih, s seboj prinaša različne tehnološke izzive. Eden od teh je vsekakor varnost. Z uvedbo pameti v sicer precej »neumne« sisteme smo namreč v okolje postavili nove komponente, ki so tako ali drugače povezane v omrežje. Te komponente seveda ne morejo biti hermetično zaprte, saj morajo med seboj komunicirati in omogočati povezljivost. Posledično pa lahko postanejo tarče za zlorabo,« meni Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v podjetju A1 Slovenija ter nadaljuje: »Ko ljudje slišimo besedno zvezo pametno mesto, nas hitro zanese v razmišljanje o posegih v naše navade, morebitno izkoriščanje napredne tehnologije za nadzor in velika vlaganja. Moja želja pa je, da bi pametna mesta razumeli kot priložnost za kakovostnejše življenje in ne kot grožnjo.«

Kakšna bodo torej mesta prihodnosti? Odgovor na to vprašanje ni preprost. Pravzaprav je odgovorov več. Mesto sestavljajo njegovi prebivalci. Posledično dve mesti z identičnim izzivom lahko potrebujeta dve precej različni rešitvi. Pametno mesto prihodnosti ni le mesto, kjer se uporabljajo napredne tehnologije. Je mesto, ki pozorno spremlja potrebe in navade svojih prebivalcev ter jim poskuša zadostiti na kar najbolj trajnosten način. Sodobna urbana okolja gradijo na tako imenovanih pametnih območjih – entitetah, ki učinkovito koristijo vse razpoložljive informacije za optimalen izkoristek virov in podatkov. Že sama videoanalitika, ki ima v splošni javnosti večinoma žal negativen pridih in se jo enači z nadzorom, lahko precej pripomore k transportni varnosti, nadzoru bivališč in komunalnih storitev, izobraževanju in poenotenim plačilnim sistemom, če omenimo le nekatere koristi za prebivalstvo.

Varnost je visoko na seznamu prioritet snovalcev rešitev za pametna mesta, poudarja Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v podjetju A1 Slovenija. FOTO: Matej Družnik/Delo

Lov na podatke

In tako kot rešitve s področja pametnih mest za svoje delovanje potrebujejo predvsem podatke – po možnosti v realnem času –, tudi nepridipravi merijo prav na podatke. Napadalci napadajo sisteme ali njihove posamezne gradnike z namenom, da se polastijo podatkov in/ali nadzora nad njimi, iz česar v nadaljevanju lahko sledi veliko izsiljevalskih potez.

Prav zato mora biti varnost visoko na seznamu prioritet snovalcev rešitev za pametna mesta. In tudi je. »V žice je napadalcem, sploh na daljavo, težko vdreti, zato pa toliko raje napadajo brezžične povezave, tako brezžična kot mobilna omrežja. Prav zato razvoj mobilnih tehnologij že več desetletij temelji na osnovnem pravilu, ki določa, da je varnost vgrajena že v samo zasnovo rešitve. Regulacija s standardi in protokoli je tista, ki zagotavlja osnovno varnost. Že licenciran frekvenčni spekter, pomembnost katerega je velikokrat podcenjena, in šifrirane povezave zelo veliko pripomorejo k večji varnosti, da se napadalci ne morejo vriniti v komunikacijski kanal in prestreči podatke,« pojasnjuje Senčar Srdičeva.

Se pa kažejo nove razpoke na področju interneta stvari. Praksa priklapljanja velikega števila naprav v omrežja namreč zahteva tudi veliko discipline – tudi te naprave morajo biti redno posodabljane in imeti vklopljene lastne varnostne mehanizme, sicer se kaj lahko spremenijo v točke, od koder napadalci vstopijo v omrežje in povzročijo težave.

Najcenejše je lahko hitro najdražje

»Ne glede na to, pod kakšnim cenovnim in/ali časovnim pritiskom je izvajalec, ta v ospredje ne sme postaviti le delovanja rešitve, temveč tudi varnost,« pravi sogovornica. Varnostni standardi morajo biti upoštevani, sicer bosta sistem ali rešitev slej ko prej zašla v velike težave, kjer bosta reševanje in odpravljanje težav bistveno težja in dražja, kot bi bila, če bi bilo za varnost ustrezno poskrbljeno že na začetku. »Drži, varnost ni brezplačna, saj lahko varnostne zahteve dvigajo stroške vzpostavitve in vzdrževanja sistemov interneta stvari. A ta vložek se bo hitro povrnil. Škoda, ki jo napadalci lahko naredijo (in jo bodo na nezaščitenih sistemih tudi naredili), je lahko precej višja, kot so stroški upoštevanja in izpolnjevanja standardov in dobrih varnostnih praks.«

Pametna mesta predvidevajo zbiranje zelo velike količine podatkov iz različnih sistemov, zato so politike razvoja in upravljanja podatkov njihova pomembna komponenta. Raziskovalci ob primerjavi razvojnih strategij več pametnih mest kritično opažajo, da je tako imenovani privid varnosti eno najpomembnejših gonil razvoja na tem področju. Zgolj varne tehnološke rešitve so lahko podlaga za preobrazbo urbanih okolij v pametna mesta, nevarne pa imajo nasprotni učinek – pojavita se strah in odpor prebivalcev, uvajanje novih rešitev, ki koristijo prav vsem, pa postane bistveno težje. Zato je pomembna izbira kompetentnega partnerja.