Koristni pomočniki, če jih znamo prav uporabljati

V sodobne avtomobile je vgrajenih do sto različnih povezljivih sistemov in s tem, ko bodo tako opremljena vozila postopoma zavzemala ceste, se bo povečevala tudi prometna varnost. Med dragocenostmi so 360-stopinjski pogled, ki bo omejeval nesreče zaradi t. i. mrtvega kota, samodejno zaviranje in sporočanje tega vozilu zadaj, preprečevanje nepredvidenega prehajanja med voznimi pasovi. A sistemi so lahko koristni samo, če jih znajo vozniki pravilno uporabljati.

Približno 90 odstotkov prometnih nesreč se zgodi zaradi človeške napake, ugotavljajo v združenju evropskih proizvajalcev avtomobilov, pasivni in aktivni varnostni sistemi pa so ob varnih voznikih ter varnih cestah pomemben del rešitve na poti do prihodnosti brez smrtnih žrtev v prometu.
 

Učinki

V 15 letih od preloma tisočletja se je število umrlih v prometnih nesrečah v EU zmanjšalo za polovico, in to čeprav je bilo za 30 odstotkov več avtomobilov na cestah. Aktivne varnostne tehnologije prvega vala, kot sta protiblokirni zavorni sistem ter elektronski nadzor stabilnosti, izvirajo prav iz tega obdobja, zdaj pa so prisotne že v 80–90 odstotkih avtomobilov v Evropi.

Napredni asistenčni sistemi drugega vala, ki temelji na senzorjih, kamerah, GPS ter laserjih, poleg povečane varnosti ponujajo še več priložnosti. Tveganje za prometno nesrečo se zmanjša za 15 do 20 odstotkov, kar lahko vpliva na popust pri zavarovanju avtomobila, so ocenili v observatoriju za digitalne inovacije, ki deluje v okviru milanske Politehnike. Kot smo že pisali, v Zavarovalnici Triglav tovrstne popuste upoštevajo od leta 2019.



Največji prihranki so pri službenih vozilih, in to pri vzdrževanju, omejevanju nepooblaščene uporabe za zasebne namene, spodbujanju odgovornejšega sloga vožnje, kar zmanjša možnost prometne nesreče in zmanjša porabo goriva. Naložba bi se podjetju povrnila dveh ali treh letih, povzema milanski IKT-portal 01net. Občuten je tudi vpliv povezanih avtonomnih vozil na okolje.

Če bi bilo v Milanu 70 odstotkov vozil, ki obtičijo v prometnih konicah, opremljenih s sistemi za komunikacijo med avtomobili (V2V), bi potniki za vožnjo potrebovali 63 odstotkov manj časa. Če bi bili opremljeni s sistemi za komunikacijo z infrastrukturo (V2I), pa tretjino manj. Na letni ravni bi bilo v prvem primeru izpustov CO2 za 400 ton manj, v drugem pa za 2700 ton.


 

Za več znanja

V AMZS se strinjajo, da sistemi aktivne in pasivne varnosti močno prispevajo k prometni varnosti. Če nesreč, ki se zgodijo zaradi človeškega dejavnika, ne preprečijo, vsaj omilijo njihove posledice. A kot poudarja Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti:

»Ključno je, da se voznik zaveda, da so to samo pripomočki, ki pomagajo k varnejši vožnji, in da je še vedno voznik tisti, ki je s svojim ravnanjem najbolj odgovoren za varno vožnjo. Vsi asistenčni sistemi, ki so vgrajeni v novejša vozila, so namenjeni le popravljanju ali delnemu popravljanju voznikovih napak.« Pri uporabi moramo biti previdni. Voznik mora dobro poznati delovanje vgrajenih sistemov, ki so zanesljivi samo, če so tehnično brezhibni in delujejo v ustreznem okolju.



»Že vremenski vplivi ali umazanija na kameri oziroma radarskem senzorju lahko zmotijo sistem in ta ne deluje pravilno. Voznika s tem največkrat seznanita obvestilo in opozorilna lučka na armaturni plošči. Zato je zelo pomembno, da skrbno preberemo navodila za uporabo avtomobila, da bomo vedeli, kaj vozilo sporoča in kaj obvestilo pomeni z vidika varnosti vožnje,« svetuje Logar.

Ob nakupu naj jim prodajalci predstavijo sisteme aktivne varnosti, v AMZS pa tudi predlagajo, da z novim vozilom obiščejo center varne vožnje na Vranskem. Tam lahko v varnem okolju in ob nasvetih inštruktorja varne vožnje avto preizkusijo in se naučijo pravilno uporabljati vgrajene sisteme.



Poznavanje načina delovanja in ozaveščenost, da asistenčni sistemi samo pomagajo, za varno vožnjo pa je še vedno odgovoren voznik, sta po Logarjevem mnenju največja izziva teh tehnologij. Meni, da bi bila zaradi hitrega razvoja, pa tudi zakonodajnih sprememb, pravil cestnega prometa, cestne infrastrukture in prometne signalizacije smiselna neka oblika vseživljenjskega izobraževanja.
 

Podatkovna zlata jama

Čedalje večje je zavedanje tudi o potencialu podatkov, ki jih ustvarjajo povezani avtomobili. Globalno naj bi bila njihova vrednost že 3,3 milijarde evrov, navaja portal 01net. Jih je pa dobra polovica Italijanov kljub pomislekom glede zasebnosti pripravljena deliti v zameno za aktiviranje dodatnih storitev. Primer uporabe je pametna cesta, kjer se vozniki lahko odločijo za plačilo dodatne pristojbine za uporabo posebnega hitrega pasu.

»Izziv je, da avtomobili brez voznikove vednosti in soglasja zbirajo in posredujejo podatke. Ti so zaklad, ki ga skuša avtomobilska industrija spremeniti v dobiček. Evropski avtomobilski klubi, med njimi tudi AMZS, si prizadevamo, da bi s podatki, ki jih zbirajo sodobni avtomobili, razpolagali vozniki oziroma lastniki avtomobilov in sami odločali, komu jih bodo posredovali v nadaljnjo obdelavo,« je poudaril Erik Logar.