Samo vsako deseto podjetje z digitalno strategijo

Digitalna preobrazba je temelj, na katerem morajo graditi podjetja, če želijo v prihodnosti biti uspešna. V sedanjih zdravstvenih razmerah pa je še toliko bolj pomembna. Kot kažejo študije, ima Slovenija še veliko priložnosti za izboljšave na področju digitalne konkurenčnosti. V mednarodnem okolju se uvrščamo v zlato sredino in stagniramo.

Na lestvici digitalne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski inštitut IMD in meri pripravljenost držav na prevzemanje in uvajanje digitalnih tehnologij, je Slovenija med 63 državami zasedla 31. mesto, kar je eno mesto višje kot lani. Od leta 2016 smo na tej lestvici sicer napredovali za pet mest, a za primerjavo: Estonija, ki zdaj zaseda 21. mesto, je samo v zadnjem letu napredovala za osem mest. Končna uvrstitev na tej lestvici je rezultat skupne ocene treh dejavnikov: najviše se uvrščamo pri znanju (29. mesto), medtem ko pri tehnologiji zasedamo 35. mesto, pri kazalnikih pripravljenosti na prihodnost pa smo na 37. mestu in smo celo nazadovali.
 

Evropska podjetja po dveh tirih

Tudi indeks DESI, s katerim evropska komisija meri napredek držav pri digitalni konkurenčnosti gospodarstva in družbe, Slovenijo uvršča pod povprečje EU. »Pobudo pri digitalizaciji podjetij prevzemajo velika podjetja: 39 odstotkov jih uporablja napredne storitve v oblaku – med SME [malimi in srednjimi] je takšnih podjetij 22 odstotkov –, vsako tretje pa analizira množične podatke,« piše v poročilu.



Dobrih 40 odstotkov podjetij v EU izkorišča prednosti umetne inteligence vsaj na enem področju in kar 56 odstotkov od njih načrtuje dodatna vlaganja na tem področju v prihodnjih dveh letih. Na drugi strani pa 40 odstotkov organizacij umetne inteligence pri poslovanju ne uporablja, niti tega ne načrtuje v prihodnjem dveletnem obdobju.

Kot ob tem opozarja evropska komisija, se bo to odrazilo v poslovanju. Digitalizacija optimizira delovne procese in poslovanje, s tem se povečuje produktivnost, pojavljajo se priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov. Analiza podatkov pa pripomore k izboljšanju obstoječih postopkov in k razvoju novih storitev.
 

Kadri, finance in vodstva zavirajo digitalizacijo

Pandemija covida-19 je digitalizacijo pospešila, saj so podjetja morala svoje poslovanje takoj prilagoditi novim razmeram, pa ugotavljajo v slovenskem statističnem uradu. Njihovi podatki za leto 2019 kažejo, da je 39 odstotkov podjetij v Sloveniji najemalo storitve računalništva v oblaku, in sicer 73 odstotkov velikih podjetij (leto pred tem 64 odstotkov), 47 odstotkov srednjih (37) in 36 odstotkov malih (23).

Orodja za timsko delo, ki omogočajo sodelovanje, skupinsko delo pri dokumentih in komunikacijo med zaposlenimi, je uporabljalo 30 odstotkov organizacij z več kot desetimi zaposlenimi, robote, ki omogočajo avtomatizacijo delovnih postopkov, je uporabljalo osem odstotkov, sodelovalne robote so uvedli v vsakem stotem podjetju, pametne sisteme oziroma naprave za izmenjavo podatkov pa ima sedem odstotkov podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi. Množične podatke je lani analiziralo sedem odstotkov podjetij v Sloveniji, med temi vsaka tretja velika organizacija in 12 odstotkov srednjih.



Kot še kažejo podatki statističnega urada, ima vsako deseto podjetje v Sloveniji izdelano digitalno strategijo za preoblikovanje svojega poslovanja: osem odstotkov majhnih podjetij, 17 odstotkov srednje velikih in 40 odstotkov velikih podjetij. Več kot polovica podjetij je ocenila, da digitalna preobrazba ni bistvena za njihovo uspešno poslovanje, 40 odstotkov jih pri tem ovira pomanjkanje ustreznih kadrov in omejena finančna sredstva pa tudi vodstveni kadri, ki ne poznajo dovolj zmožnosti digitalnih tehnologij ali niso pripravljeni na spremembe.


 

Izkušnje podjetij

»Digitalizirati ali ne digitalizirati se, to sploh ni več vprašanje,« so v slogu Hamleta povedali v Riku, kjer digitalne procese že integrirajo v inženiring in drugo poslovanje. Epidemija je še bolj spodbudila uporabo digitalnih orodij, saj z novim načinom dela veliko interne in eksterne komunikacije poteka po virtualnih poteh. Največ vlagajo v digitalizacijo internih procesov.

»S svojim bogatim znanjem in izkušnjami na področju načrtovanja in vodenja kompleksnih projektov prispevamo svoj del v projektih razvoja digitalnih rešitev za pametna mesta,« so zapisali. Kot storitveno podjetje strankam ponujajo robotizacijo in avtomatizacijo v paketu tehničnih rešitev. Kot poudarjajo, digitalne tehnologije narekujejo spremembe v razmišljanju in delovanju ljudi ter imajo strateški vpliv tako na organizacije kot na njihove širše ekosisteme.

V skupini HSE proces digitalizacije traja že daljši čas, »od prvih poenotenih rešitev na infrastrukturnem področju pa vse do industrijskega interneta stvari na napravah za proizvodnjo električne energije, s katerimi bomo v prihodnje v celoti digitalizirali procese proizvodnje in prodaje električne energije. Z digitalno preobrazbo bomo fizično infrastrukturo klasičnih energetskih postrojev integrirali z našo digitalno infrastrukturo. Naše poslovanje bo v prihodnje zelo odvisno od uspešnosti digitalizacije osnovnih poslovnih procesov v družbi in skupini – kot primer lahko navedemo proces digitalizacije proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah, kjer bomo s prediktivnimi modeli vzdrževanja dosegli večjo zanesljivost ob manjših stroških.«

V organizaciji se dnevno, pri vseh procesih srečujejo z digitalizacijo in posledično z avtomatizacijo. Trenutno digitalizirajo proces trgovanja v skupino Premogovnik Velenje, poenotili bodo tudi informacijske rešitve, namen pa je učinkovita in optimalna izraba vseh informacijskih virov. Ključna postajata zanesljivost ter pravočasnost informacij, digitalna platforma omogoča sprejemanje odločitev v realnem času, avtomatizacijo trgovalnih postopkov in integracijo z obstoječim sistemom za načrtovanje virov podjetja.



Kot še pravijo v HSE, si ne znajo več predstavljati dela brez storitev v oblaku, čeprav na nekaterih segmentih ohranjajo rešitve lokalnega okolja. Uporabljajo orodja za delo v timih, analitična orodja in še vrsto drugih orodij, namenjenih usposabljanju ali izobraževanju.
 

Z mislijo na vse stranke

V družbi Generali Investments so digitalizacijo poslovanja začeli že pred letom 2008, ko so vlagateljem ponudili spletno poslovalnico. Digitalna preobrazba sploh ni več vprašanje, ampak je naravni del vsakega podjetja, so prepričani. »O njej se več ne moremo spraševati, ampak jo preprosto moramo izvajati – to pomeni: jo živeti. Ta prelom sej zgodil verjetno že leta 2002, ko so digitalne informacije presegle 50 odstotkov vseh informacij,« ocenjujejo.



Družba je v leto 2020 vstopila digitalno obuta, pojasnjujejo, kako zdravstvena kriza vpliva na razvoj digitalizacije v podjetju. »Vsi naši poslovni procesi so nam omogočali, da smo lahko prvi dan karantene v marcu začeli delati od doma, prepoznali pa smo ozka grla in izboljšali ter optimizirali procese. Stranke lahko uporabljajo mobilno aplikacijo, spletno poslovalnico, lahko se z nami pogovorijo po telefonu, prek spletnega pogovora, videoklica ali po elektronski pošti. Vsa orodja imamo razvita z namenom, da bi bilo našim strankam čim lažje in da bi bili čim bolj stroškovno učinkoviti ter konkurenčni,« so pojasnili.

Poudarili so, da so za nemoteno delovanje pomembni vsi procesi, tudi tisti, za katere se na prvi pogled to ne zdi. Ravno pri teh bi se na koncu lahko zataknilo. Pri digitalizaciji je treba imeti v mislih vse stranke. Tudi tiste, ki si še vedno želijo poslovanje po klasični pošti in za katere še tako brezhibno urejen posvet s finančnim svetovalcem na daljavo in elektronsko podpisovanje dokumentov ne prideta v poštev.

Število strank, ki so začele uporabljati digitalne storitve, se je v zadnjem letu povečalo, še pravijo v Generaliju Investments, načelo zagotavljanja nemotenega in varnega poslovanja pa ostaja prioriteta družbe. »Spremljamo dogajanja v svetu in skladno s tem izvajamo interne postopke in kontrole, s katerimi preverjamo izpostavljenost in zmanjšujemo tveganja,« so sporočili.
 

Do digitalne zmage s skrbjo za varnost

Digitalizacija prinaša številne priložnosti in omogoča uspehe, ne le prihrankov, a se morajo organizacije zavedati tudi tveganj, ki pridejo z njo,« pa opozarjajo na Slovenskem inštitutu za kakovost (SIQ Ljubljana). Informacijska varnost je zelo pomemben del digitalne transformacije.



»Danes so zelo razširjeni tako imenovani usmerjeni ransomware napadi. Včasih so napadi potekali avtomatsko, tako da je zlonamerna koda okužila del strežnikov in zahtevala manjše odkupnine. Danes pa si heker vzame čas. Ransomware sproži, ko ima dostop do arhiva, varnostne kopije in vseh strežnikov podjetja, ter nato zahteva višjo odkupnino. V zadnjem obdobju je poznan primer podjetja Garmin, kjer je bila zahtevana odkupnina deset milijonov ameriških dolarjev.

Podjetjem velikokrat ne preostane drugega, kot da plačajo. Ključno je, da so koncepti informacijske varnosti del vseh faz implementacije digitalne transformacije, od načrtovanja do vpeljave in upravljanja. Pot do 'digitalne zmage' je upravljanje tveganj, ki zajema vse ravni organizacijskega ekosistema, samo tehnične rešitve namreč ne zagotavljajo zadostne informacijske varnosti,« poudarjajo na SIQ Ljubljana.



Sami so velik del svojih razvojnih virov že pred časom usmerili v informatizacijo poslovanja, kamor sodijo informacijski sistem za podporo poslovanju, priprava elektronskih dokumentov, informacijska podpora pri delu na daljavo. Zdaj prenavljajo informacijski sistem za podporo poslovanju, s katerim bodo še bolj optimizirali procese poslovanja, zmanjšali porabo virov, kar je tudi del strategije trajnostnega razvoja podjetja. Kot podporo pri poslovanju in obvladovanju tveganj na SIQ uporabljajo tudi podatkovno analitiko, s prehodom na nov informacijski sistem pa bodo lahko še bolj učinkovito uporabljali sodobna orodja za analizo množičnih podatkov, so povedali.